Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 22: | Vrstica 22: | ||
! style="width:100px;" scope="col" | Lokacija |
! style="width:100px;" scope="col" | Lokacija |
||
! style="width:50px;" scope="col" | Leto uvrstitve na seznam |
! style="width:50px;" scope="col" | Leto uvrstitve na seznam |
||
! style="width:80px;" scope="col" data-sort-type="number"| Unescova referenca in kriteriji |
! style="width:80px;" scope="col" data-sort-type="number"| Unescova referenca in kriteriji |
||
! scope="col" class="unsortable"| Opis |
! scope="col" class="unsortable"| Opis |
||
|- |
|- |
||
Vrstica 29: | Vrstica 29: | ||
| [[Škocjan, Divača|Škocjan]] ([[Občina Divača]]) |
| [[Škocjan, Divača|Škocjan]] ([[Občina Divača]]) |
||
| align=center | 1986 |
| align=center | 1986 |
||
| 390; vii, viii ( |
| 390; vii, viii (naravna) |
||
| Jamski sistem in okolica jam predstavljajo nekaj najbolj reprezentativnih kraških pojavov. V jamah se nahaja eden največjih podzemnih rečnih kanjonov. Območje je igralo tudi pomembno vlogo v razvoju krasoslovja.<ref name="unesco1" /> |
| Jamski sistem in okolica jam predstavljajo nekaj najbolj reprezentativnih kraških pojavov. V jamah se nahaja eden največjih podzemnih rečnih kanjonov. Območje je igralo tudi pomembno vlogo v razvoju krasoslovja.<ref name="unesco1" /> |
||
|- |
|- |
||
Vrstica 36: | Vrstica 36: | ||
| [[Občina Ig]] |
| [[Občina Ig]] |
||
| align=center | 2011 |
| align=center | 2011 |
||
| 1363; iv, v ( |
| 1363; iv, v (kulturna) |
||
| Ta kraj obsega prazgodovinska [[kolišče|kolišča]] v šestih državah, poleg Slovenije še v Avstriji, Granciji, Nemčiji, Italiji, in v Švici. Arheološka izkopavanja na območjih so omogočila vpogled v življenje prebivalcev v času mlajše kamene in bronaste dobe v regiji. V Sloveniji sta na seznamu dve kolišči v okolici Iga, severna in južna skupina.<ref name="unesco2" /> |
| Ta kraj obsega prazgodovinska [[kolišče|kolišča]] v šestih državah, poleg Slovenije še v Avstriji, Granciji, Nemčiji, Italiji, in v Švici. Arheološka izkopavanja na območjih so omogočila vpogled v življenje prebivalcev v času mlajše kamene in bronaste dobe v regiji. V Sloveniji sta na seznamu dve kolišči v okolici Iga, severna in južna skupina.<ref name="unesco2" /> |
||
|- |
|- |
||
Vrstica 43: | Vrstica 43: | ||
| [[Idrija]] |
| [[Idrija]] |
||
| align=center | 2012 |
| align=center | 2012 |
||
| 1313; ii, iv ( |
| 1313; ii, iv (kulturna) |
||
| Rudnik v Idriji je eden od dveh največjih rudnikov [[živo srebro|živega srebra]] na svetu. Živo srebro so tu odkrili leta 1490. V Idriji je ohranjena tehniška dediščina, povezana z rudnikom in pridobivanjem živega srebra, ki je bilo pomembno v trgovini med Evropo in Amerikami. Idrija je na seznam vpisana skupaj z rudnikom v španskem mestu [[Almadén]].<ref name="unescoworldheritagecentre" /> |
| Rudnik v Idriji je eden od dveh največjih rudnikov [[živo srebro|živega srebra]] na svetu. Živo srebro so tu odkrili leta 1490. V Idriji je ohranjena tehniška dediščina, povezana z rudnikom in pridobivanjem živega srebra, ki je bilo pomembno v trgovini med Evropo in Amerikami. Idrija je na seznam vpisana skupaj z rudnikom v španskem mestu [[Almadén]].<ref name="unescoworldheritagecentre" /> |
||
|- |
|- |
||
! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]* |
! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]* |
||
| [[File:Kočevsko21.JPG|150x150px|alt=Pragozd Krokar]] |
| [[File:Kočevsko21.JPG|150x150px|alt=Pragozd Krokar]] |
||
| |
| Občine [[Občina Kočevje|Kočevje]], [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]], [[Občina Loška Dolina|Loška Dolina]] |
||
| align=center | 2017 |
| align=center | 2017 |
||
| 1133ter; ix ( |
| 1133ter; ix (naravna) |
||
| Ta mednarodni kraj svetovne dediščine, ki si ga s Slovenijo delijo še Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Romunija, Slovašla, Španija in Ukrajina, obsega bukove gozdove, ki so se po Evropi ponovno razširili po zadnji ledeni dobi. V Sloveniji sta vpisana gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle.<ref name="unesco3" /> |
| Ta mednarodni kraj svetovne dediščine, ki si ga s Slovenijo delijo še Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Romunija, Slovašla, Španija in Ukrajina, obsega bukove gozdove, ki so se po Evropi ponovno razširili po zadnji ledeni dobi. V Sloveniji sta vpisana gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle.<ref name="unesco3" /> |
||
|} |
|} |
||
== |
== Poskusni seznam == |
||
Države podpisnice konvencije lahko kraje, ki bi jih želele vpisati na seznam svetovne dediščine, najprej uvrstijo na poskusni seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists |title=UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref> Leta 2020 je imela Slovenija na tem seznamu pet krajev.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=si |title=UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref> |
|||
{| class="wikitable sortable plainrowheaders" |
{| class="wikitable sortable plainrowheaders" |
||
|- |
|- |
||
! style="width:180px;" scope="col" | |
! style="width:180px;" scope="col" | Kraj |
||
! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | |
! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika |
||
! style="width:100px;" scope="col" | |
! style="width:100px;" scope="col" | Lokacija |
||
! style="width:50px;" scope="col" | |
! style="width:50px;" scope="col" | Leto uvrstitve na poskusni seznam |
||
! style="width:80px;" scope="col" | |
! style="width:80px;" scope="col" | Unescovi kriteriji |
||
! scope="col" class="unsortable"| |
! scope="col" class="unsortable"| Opis |
||
|- |
|- |
||
! scope="row" | |
! scope="row" | Fužinske planine v Bohinju |
||
| [[File:StaraFuzinaBohinj-1.JPG|150x150px|alt=Fužina hills]] |
| [[File:StaraFuzinaBohinj-1.JPG|150x150px|alt=Fužina hills]] |
||
| [[Stara Fužina]] |
| [[Stara Fužina]] in [[Studor v Bohinju]] ([[Občina Bohinj]]) |
||
| align=center | 1994 |
| align=center | 1994 |
||
| ii, v ( |
| ii, v (kulturna) |
||
| |
| Fužinske planine je zaznamovalo [[planšarstvo]], vsako pomlad pastirji vodijo živino na planine, jeseni pa se vrnejo v doline. Gorske kmetije so prilagojene na specifično okolje.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/592/ |title=Fuzina Hills in Bohinj |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref> |
||
|- |
|- |
||
! scope="row" | [[ |
! scope="row" | [[Partizanska bolnišnica Franja]] |
||
| [[File:FranjaPartizanskaBolnisnica.jpg|150x150px|alt=Franja Partisan Hospital]] |
| [[File:FranjaPartizanskaBolnisnica.jpg|150x150px|alt=Franja Partisan Hospital]] |
||
| [[Dolenji Novaki]] ([[ |
| [[Dolenji Novaki]] ([[Občina Cerkno]]) |
||
| align=center | 2000 |
| align=center | 2000 |
||
| i, iii, iv ( |
| i, iii, iv (kulturna) |
||
| |
| Partizanska bolnišnica je delovala med drugo svetovno vojno. Sprejela je lahko do 120 pacientov, v njej pa so zdravili vojake različnih narodnosti. Nikoli je niso odkrile sovražnikove sile.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1433/ |title=Franja Partisan Hospital |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref> |
||
|- |
|- |
||
! scope="row" | |
! scope="row" | Klasični kras |
||
| [[File:Štanjel view at village 06072008 00.jpg|150x150px|alt=Štanjel]] |
| [[File:Štanjel view at village 06072008 00.jpg|150x150px|alt=Štanjel]] |
||
| [[ |
| [[Kras]] |
||
| align=center | 2015 |
| align=center | 2015 |
||
| vii, viii, ix, x ( |
| vii, viii, ix, x (naravno) |
||
| |
| Kraška planota predstavlja območje, kjer so prvič znanstveno začeli opisovati kraške pojave. Je tudi pomembna biodiverzitetna točka.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6072/ |title=Classic Karst |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 November 2015}}</ref> |
||
|- |
|- |
||
! scope="row" | |
! scope="row" | Pot miru od Alp do Jadrana - Dediščina prve svetovne vojne |
||
| [[File:Solkanski most čez Sočo2.jpg|150x150px|alt= |
| [[File:Solkanski most čez Sočo2.jpg|150x150px|alt=Solkanski most]] |
||
| [[ |
| [[Gorenjska]] in [[Primorska]] |
||
| align=center | 2016 |
| align=center | 2016 |
||
| ii, vi ( |
| ii, vi (kulturna) |
||
| |
| Ta nominacija vsebuje spomenike, povezane s [[Soška fronta|Soško fronto]]. Na seznamu so [[Ruska kapelica]] na Vršiču, vojaška pokopališča ([[Log pod Mangartom]], [[Solkan]], [[Štanjel]], [[Gorjansko]], [[Črniče]]) kostnici v [[Tolmin]]u in [[Kobarid]]u, [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Cerkev sv. Duha]] na Javorci, zgodovinska območja v Zaprikaju, Mengorah, in na [[Sabotin]]u, vojaška kapela v Ladri in [[Bohinjska železnica]].<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6077/ |title=The Walk of Peace from the Alps to the Adriatic – Heritage of the First World War |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=12 February 2016}}</ref> |
||
|- |
|- |
||
! scope="row" | |
! scope="row" | Brezčasna humanistična arhitektura [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] |
||
| [[File:Tromostovje from below.jpg|150x150px|alt=Tromostovje]] |
| [[File:Tromostovje from below.jpg|150x150px|alt=Tromostovje]] |
||
| [[Ljubljana]] |
| [[Ljubljana]] in [[Črna vas]] |
||
| align=center | 2018 |
| align=center | 2018 |
||
| i, iv ( |
| i, iv (kulturna) |
||
| |
| Ta nominacija obsega nekatere od najbolj znanih del Jožeta Plečnika. To so [[Cerkev sv. Mihaela na Barju]], promenade ob Ljubljanici in mostovi čez reko, "zelena promenada": [[Vegova ulica]] z [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]] od Trga francoske revolucije fo Kongresnega trga in Parka Zvezda, Trnovski most, Rimski zid na Mirju in [[Plečnikove Žale]].<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6295/ |title=The timeless, humanistic architecture of Jože Plečnik |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=20 August 2018}}</ref> |
||
|} |
|} |
||
Vrstica 109: | Vrstica 109: | ||
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Sloveniji]] |
|||
[[Category:World Heritage Sites in Slovenia| ]] |
|||
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]] |
|||
[[Category:Tourist attractions in Slovenia]] |
|||
[[Category:Lists of World Heritage Sites|Slovenia]] |
|||
[[Category:Lists of tourist attractions in Slovenia|World Heritage Sites]] |
Redakcija: 21:07, 22. november 2020
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.[1] Slovenija je po razglasitvi neodvisnosti od Jugoslavije, podpisnice konvencije, ratificirala konvencijo 5. novembra 1992.[2]
V letu 2020 so v Sloveniji štirje kraji svetovne dediščine, še pet krajev pa je na poskusnem seznamu. Prvi kraj v Sloveniji, ki je bil vpisan na seznam, so bile Škocjanske jame leta 1986.[3] Po letu 2010 so bili vpisani še trije kraji, vsi v okviru mendarodnih nominacij. Leta 2011 so bila na seznam vpisana kolišča na Barju, v okviru Prazgodovinskih kolišč okoli Alp[4], 2012 je bila vpisana Idrija skupaj s španskim Almadénom[5], leta 2017 pa gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle, v okviru mednarodne nominacije Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope.[6] Škocjanske jame in gozdna rezervata spadajo med kraje naravne dediščine, kolišča in Idrija pa sta kraja kulturne dediščine.[2]
Kraji svetovne dediščine
UNESCO opredeljuje deset kriterijev za uvrstitev na seznam svetovne dediščine. Vsak kraj mora ustrezati vsaj enemu kriteriju. Kriteriji od i do vi se nanašajo na kraje kulturne dediščine, ob vii do x pa na naravno.[7]
Kraj | Slika | Lokacija | Leto uvrstitve na seznam | Unescova referenca in kriteriji | Opis |
---|---|---|---|---|---|
Škocjanske jame | Škocjan (Občina Divača) | 1986 | 390; vii, viii (naravna) | Jamski sistem in okolica jam predstavljajo nekaj najbolj reprezentativnih kraških pojavov. V jamah se nahaja eden največjih podzemnih rečnih kanjonov. Območje je igralo tudi pomembno vlogo v razvoju krasoslovja.[3] | |
Prazgodovinska kolišča okoli Alp* | Občina Ig | 2011 | 1363; iv, v (kulturna) | Ta kraj obsega prazgodovinska kolišča v šestih državah, poleg Slovenije še v Avstriji, Granciji, Nemčiji, Italiji, in v Švici. Arheološka izkopavanja na območjih so omogočila vpogled v življenje prebivalcev v času mlajše kamene in bronaste dobe v regiji. V Sloveniji sta na seznamu dve kolišči v okolici Iga, severna in južna skupina.[4] | |
Dediščina živega stebra. Almadén in Idrija* | Idrija | 2012 | 1313; ii, iv (kulturna) | Rudnik v Idriji je eden od dveh največjih rudnikov živega srebra na svetu. Živo srebro so tu odkrili leta 1490. V Idriji je ohranjena tehniška dediščina, povezana z rudnikom in pridobivanjem živega srebra, ki je bilo pomembno v trgovini med Evropo in Amerikami. Idrija je na seznam vpisana skupaj z rudnikom v španskem mestu Almadén.[5] | |
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope* | Občine Kočevje, Ilirska Bistrica, Loška Dolina | 2017 | 1133ter; ix (naravna) | Ta mednarodni kraj svetovne dediščine, ki si ga s Slovenijo delijo še Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Romunija, Slovašla, Španija in Ukrajina, obsega bukove gozdove, ki so se po Evropi ponovno razširili po zadnji ledeni dobi. V Sloveniji sta vpisana gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle.[6] |
Poskusni seznam
Države podpisnice konvencije lahko kraje, ki bi jih želele vpisati na seznam svetovne dediščine, najprej uvrstijo na poskusni seznam.[8] Leta 2020 je imela Slovenija na tem seznamu pet krajev.[9]
Kraj | Slika | Lokacija | Leto uvrstitve na poskusni seznam | Unescovi kriteriji | Opis |
---|---|---|---|---|---|
Fužinske planine v Bohinju | Stara Fužina in Studor v Bohinju (Občina Bohinj) | 1994 | ii, v (kulturna) | Fužinske planine je zaznamovalo planšarstvo, vsako pomlad pastirji vodijo živino na planine, jeseni pa se vrnejo v doline. Gorske kmetije so prilagojene na specifično okolje.[10] | |
Partizanska bolnišnica Franja | Dolenji Novaki (Občina Cerkno) | 2000 | i, iii, iv (kulturna) | Partizanska bolnišnica je delovala med drugo svetovno vojno. Sprejela je lahko do 120 pacientov, v njej pa so zdravili vojake različnih narodnosti. Nikoli je niso odkrile sovražnikove sile.[11] | |
Klasični kras | Kras | 2015 | vii, viii, ix, x (naravno) | Kraška planota predstavlja območje, kjer so prvič znanstveno začeli opisovati kraške pojave. Je tudi pomembna biodiverzitetna točka.[12] | |
Pot miru od Alp do Jadrana - Dediščina prve svetovne vojne | Gorenjska in Primorska | 2016 | ii, vi (kulturna) | Ta nominacija vsebuje spomenike, povezane s Soško fronto. Na seznamu so Ruska kapelica na Vršiču, vojaška pokopališča (Log pod Mangartom, Solkan, Štanjel, Gorjansko, Črniče) kostnici v Tolminu in Kobaridu, Cerkev sv. Duha na Javorci, zgodovinska območja v Zaprikaju, Mengorah, in na Sabotinu, vojaška kapela v Ladri in Bohinjska železnica.[13] | |
Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika | Ljubljana in Črna vas | 2018 | i, iv (kulturna) | Ta nominacija obsega nekatere od najbolj znanih del Jožeta Plečnika. To so Cerkev sv. Mihaela na Barju, promenade ob Ljubljanici in mostovi čez reko, "zelena promenada": Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico od Trga francoske revolucije fo Kongresnega trga in Parka Zvezda, Trnovski most, Rimski zid na Mirju in Plečnikove Žale.[14] |
Glej tudi
Viri
- ↑ »UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
- ↑ 2,0 2,1 »Slovenia«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
- ↑ 3,0 3,1 »Škocjan Caves«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
- ↑ 4,0 4,1 »Prehistoric pile dwellings around the Alps«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
- ↑ 5,0 5,1 »Heritage of Mercury. Almadén and Idrija«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
- ↑ 6,0 6,1 »Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe«. UNESCO World Heritage Centre. 7. julij 2017.
- ↑ »UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
- ↑ »UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
- ↑ »UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
- ↑ »Fuzina Hills in Bohinj«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
- ↑ »Franja Partisan Hospital«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
- ↑ »Classic Karst«. UNESCO World Heritage Centre. 25. november 2015.
- ↑ »The Walk of Peace from the Alps to the Adriatic – Heritage of the First World War«. UNESCO World Heritage Centre. 12. februar 2016.
- ↑ »The timeless, humanistic architecture of Jože Plečnik«. UNESCO World Heritage Centre. 20. avgust 2018.