Gradiščanska: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 42: | Vrstica 42: | ||
Glavno mesto dežele je [[Železno]] ([[Eisenstadt]]). Poleg njega je mesto s posebnim statutom tudi [[Rust]] ob [[Nežidersko jezero|Nežiderskem jezeru]], ki je najpomembnejša naravna znamenitost Gradiščanske in naravni park. |
Glavno mesto dežele je [[Železno]] ([[Eisenstadt]]). Poleg njega je mesto s posebnim statutom tudi [[Rust]] ob [[Nežidersko jezero|Nežiderskem jezeru]], ki je najpomembnejša naravna znamenitost Gradiščanske in naravni park. |
||
Po številu prebivalstva je najmanjša avstrijska dežela, po površini tretja najmanjša (za Dunajem in Predarlškim), po narodnostni sestavi pa najprestrejša, saj je bila prej del Ogrske ([[Translajtanija]]), po prvi svetovni vojni pa zaradi večinskega nemškojezičnega prebivalstva po Trianonski pogodbi priključena Avstrijski republiki, vendar brez svojega naravnega središča [[Sopron|Šoprona]], saj je ta po plebiscitu, ki je sledil, ostal na Madžarskem, zaradi česar Gradiščanska nima nobenega večjega mesta (z nad okoli 15.000 prebivalci), ozemlje dežele pa je v tem predelu |
Po številu prebivalstva je najmanjša avstrijska dežela, po površini tretja najmanjša (za Dunajem in Predarlškim), po narodnostni sestavi pa najprestrejša, saj je bila prej del Ogrske ([[Translajtanija]]), po prvi svetovni vojni pa zaradi večinskega nemškojezičnega prebivalstva po Trianonski pogodbi priključena Avstrijski republiki, vendar brez svojega naravnega središča [[Sopron|Šoprona]], saj je ta po plebiscitu, ki je sledil, ostal na Madžarskem, zaradi česar Gradiščanska nima nobenega večjega mesta (z nad okoli 15.000 prebivalci), ozemlje dežele, ki že sicer ni široko, pa je v tem predelu tako ozko, da jo deli na severni in južni del, ki sta po njenem ozemlju prometno slabo povezana. |
||
Najpomembnejša narodna manjšina na Gradiščanskem so [[Gradiščanski Hrvati]], ki govorijo posebno narečje, [[Gradiščanščina|Gradiščanščino]]. |
Najpomembnejša narodna manjšina na Gradiščanskem so [[Gradiščanski Hrvati]], ki govorijo posebno narečje, [[Gradiščanščina|Gradiščanščino]]. |
Redakcija: 01:23, 6. avgust 2020
Gradiščanska Burgenland | |||
---|---|---|---|
| |||
Himna: Mein Heimatvolk, mein Heimatland | |||
Položaj Gradiščanske | |||
47°30′N 16°25′E / 47.500°N 16.417°EKoordinati: 47°30′N 16°25′E / 47.500°N 16.417°E | |||
Država | Avstrija | ||
Glavno mesto | Železno (Eisenstadt) | ||
Upravljanje | |||
• Deželni glavar | Hans Peter Doskozil (SPÖ) | ||
Površina | |||
• Skupno | 3.961,80 km2 | ||
Najvišja | 884 m | ||
Najnižja | 114 m | ||
Prebivalstvo (1. januar 2014) | |||
• Skupno | 287.416[1] | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
• Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
Koda ISO 3166 | AT-1 | ||
NUTS 1 regija | AT1 | ||
Spletna stran | [www.burgenland.at www.burgenland.at] |
Gradiščanska (nemško Burgenland, hrvaško Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, madžarsko Várvidék, češko Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz. Goričkega) na jugu in Slovaške na severu.
Glavno mesto dežele je Železno (Eisenstadt). Poleg njega je mesto s posebnim statutom tudi Rust ob Nežiderskem jezeru, ki je najpomembnejša naravna znamenitost Gradiščanske in naravni park.
Po številu prebivalstva je najmanjša avstrijska dežela, po površini tretja najmanjša (za Dunajem in Predarlškim), po narodnostni sestavi pa najprestrejša, saj je bila prej del Ogrske (Translajtanija), po prvi svetovni vojni pa zaradi večinskega nemškojezičnega prebivalstva po Trianonski pogodbi priključena Avstrijski republiki, vendar brez svojega naravnega središča Šoprona, saj je ta po plebiscitu, ki je sledil, ostal na Madžarskem, zaradi česar Gradiščanska nima nobenega večjega mesta (z nad okoli 15.000 prebivalci), ozemlje dežele, ki že sicer ni široko, pa je v tem predelu tako ozko, da jo deli na severni in južni del, ki sta po njenem ozemlju prometno slabo povezana.
Najpomembnejša narodna manjšina na Gradiščanskem so Gradiščanski Hrvati, ki govorijo posebno narečje, Gradiščanščino.
Opombe
- ↑ »Bevölkerungszahl Österreichs stieg 2013 um knapp 56.000 Personen« (v nemščini). Statistik Austria. 28. maj 2014. Pridobljeno 25. avgusta 2014.