Cerkvena pokrajina: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]] so pooblastila metropolita nad sufraganskimi škofijami zelo omejena (npr. kadar je izpraznjen sedež sufraganske škofije, lahko metropolit imenuje začasnega upravitelja, če ga v določenem času ne izvoli ''zbor svetovalcev'' in [[papež]] ne imenuje ''apostolskega administratorja''). Metropolit torej ni [[ordinarij]] z ozirom na celotno cerkveno pokrajino. |
V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]] so pooblastila metropolita nad sufraganskimi škofijami zelo omejena (npr. kadar je izpraznjen sedež sufraganske škofije, lahko metropolit imenuje začasnega upravitelja, če ga v določenem času ne izvoli ''zbor svetovalcev'' in [[papež]] ne imenuje ''apostolskega administratorja''). Metropolit torej ni [[ordinarij]] z ozirom na celotno cerkveno pokrajino. |
||
Na ozemlju današnje Slovenije je v letih 1968-2006 obstajala samo ena metropolija, ki je prvotno vključevala |
Na ozemlju današnje Slovenije je v letih 1968-2006 obstajala samo ena metropolija, ki je prvotno vključevala le ljubljansko nadškofijo in sufragansko mariborsko-lavantinsko škofijo, 1977 je postala njen del in s tem sufraganska škofija še ponovno ustanovljena in teritorialno preurejena koprska škofija. Od e ozemlje Slovenije razdeljeno na dve metropoliji: [[Metropolija Ljubljana|ljubljansko]] in [[Metropolija Maribor|mariborsko]], vsaka od njiju pa ima |
||
V [[Slovenija|Sloveniji]] sta od leta [[2006]] j dve [[metropolija Ljubljana|metropoliji, Ljubljana]] in [[metropolija Maribor|Maribor]], ki sta sestavljeni iz dveh [[nadškofija|nadškofij]],[[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] in [[nadškofija Maribor|Maribor]] ter štirih sufraganskih [[škofija|škofij]] ([[škofija Celje|Celje]], [[škofija Koper|Koper]], [[škofija Murska Sobota|Murska Sobota]], [[škofija Novo mesto|Novo mesto]]), poleg matične nadškofije ima torej vsaka metropolija še po dve sufraganski škofiji. |
V [[Slovenija|Sloveniji]] sta od leta [[2006]] j dve [[metropolija Ljubljana|metropoliji, Ljubljana]] in [[metropolija Maribor|Maribor]], ki sta sestavljeni iz dveh [[nadškofija|nadškofij]],[[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] in [[nadškofija Maribor|Maribor]] ter štirih sufraganskih [[škofija|škofij]] ([[škofija Celje|Celje]], [[škofija Koper|Koper]], [[škofija Murska Sobota|Murska Sobota]], [[škofija Novo mesto|Novo mesto]]), poleg matične nadškofije ima torej vsaka metropolija še po dve sufraganski škofiji. |
||
Redakcija: 00:30, 2. maj 2020
Cerkvena pokrajina (latinsko provincia ecclesiastica) je upravna enota v določenih krščanskih Cerkvah. Sestavljajo jo metropolija in sufraganske škofije. Nadškof metropolije se imenuje metropolit.
V Rimskokatoliški Cerkvi so pooblastila metropolita nad sufraganskimi škofijami zelo omejena (npr. kadar je izpraznjen sedež sufraganske škofije, lahko metropolit imenuje začasnega upravitelja, če ga v določenem času ne izvoli zbor svetovalcev in papež ne imenuje apostolskega administratorja). Metropolit torej ni ordinarij z ozirom na celotno cerkveno pokrajino.
Na ozemlju današnje Slovenije je v letih 1968-2006 obstajala samo ena metropolija, ki je prvotno vključevala le ljubljansko nadškofijo in sufragansko mariborsko-lavantinsko škofijo, 1977 je postala njen del in s tem sufraganska škofija še ponovno ustanovljena in teritorialno preurejena koprska škofija. Od e ozemlje Slovenije razdeljeno na dve metropoliji: ljubljansko in mariborsko, vsaka od njiju pa ima
V Sloveniji sta od leta 2006 j dve metropoliji, Ljubljana in Maribor, ki sta sestavljeni iz dveh nadškofij,Ljubljana in Maribor ter štirih sufraganskih škofij (Celje, Koper, Murska Sobota, Novo mesto), poleg matične nadškofije ima torej vsaka metropolija še po dve sufraganski škofiji.
Srbska pravoslavna cerkev na področju Republike Slovenije pa sodi pod okrilje Zagrebško-ljubljanske metropolije.
