Ne joči, Peter: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
slika |
||
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
| budget = |
| budget = |
||
}} |
}} |
||
[[Slika:Prizor iz filma Ne joči, Peter.jpg|thumb|right|250px|Prizor iz filma]] |
|||
'''''Ne joči, Peter''''' je [[Slovenci|slovenski]] vojni [[film]] režiserja [[France Štiglic|Franceta Štiglica]] iz leta 1964. Govori o častni zadolžitvi dveh [[partizan]]skih [[miner]]jev, ki morata pripeljati tri vojne sirote iz nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se kasneje spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse kasnejše smešne in nežne prizore. Po naključju jima kasneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče. Peter ves čas samo joče in zganja neumnosti. |
'''''Ne joči, Peter''''' je [[Slovenci|slovenski]] vojni [[film]] režiserja [[France Štiglic|Franceta Štiglica]] iz leta 1964. Govori o častni zadolžitvi dveh [[partizan]]skih [[miner]]jev, ki morata pripeljati tri vojne sirote iz nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se kasneje spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse kasnejše smešne in nežne prizore. Po naključju jima kasneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče. Peter ves čas samo joče in zganja neumnosti. |
||
Redakcija: 16:36, 23. oktober 2019
| Ne joči, Peter | |
|---|---|
 | |
| Režija | France Štiglic |
| Scenarij | Ivan Ribič France Štiglic Vladimir Koch Andrej Hieng |
| Vloge | Lojze Rozman Bert Sotlar Majda Potokar Zlatko Šugman Bogdan Lubej |
| Glasba | Alojz Srebotnjak |
| Fotografija | Ivan Marinček |
| Distribucija | Viba film |
Datum izida | 17. november 1964 |
Dolžina | 1 h 32 min |
| Jezik | slovenščina |
Ne joči, Peter je slovenski vojni film režiserja Franceta Štiglica iz leta 1964. Govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote iz nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se kasneje spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse kasnejše smešne in nežne prizore. Po naključju jima kasneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče. Peter ves čas samo joče in zganja neumnosti.
Film je bil posnet na Primorskem (Podnanos, Štanjel, Vipava).
Filmska ekipa
- Direktor fotografije: Ivan Marinček
- Glasba: Alojz Srebotnjak
- ko-produkcija: Filmski sklad Republike Slovenije
Tehnični podatki:
- 35 mm,
- čb,
- 16:9
- dolžina filma: 2537 m
Igralci:
- Lojze Rozman (Dane)
- Bert Sotlar (Lovro)
- Majda Potokar (Magda)
- Zlatko Šugman (Dolfe)
- Bogdan Lubej (Peter)
- Andrej Kurent (poveljnik)
- Polde Bibič (Matija)
- Karel Pogorelec (gostilničar)
- Danilo Bezlaj (nemški vojak)
- Franci Prus (nemški vojak)
- Vinko Podgoršek (nemški vojak)
- Maks Bajc (nemški vojak)
- Metka Bučar (kmetica)
- Miha Derganc (Miran)
- Marjanca Mavec (Ljuba)
- Branko Miklavc (partizan)
- Kristijan Muck
- Tone Slodnjak (nemški vojak)
- Dušan Škedl
- Dare Ulaga (poveljnik)
- Aleksander Valič (nemški častnik)
Glej tudi
Zunanje povezave
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Ne joči, Peter
