Karel Ceglar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
{{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=13. junij 1999|death_place=|image=|caption=}}
'''Karel Ceglar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[Salezijanci|salezijanec]] in [[Bibliografija|bibliograf]], * [[19. september]] [[1912]], [[Stična]], † [[13. junij]] [[1999]], [[Ljubljana]].
'''Karel Ceglar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[Salezijanci|salezijanec]] in [[Bibliografija|bibliograf]], * [[19. september]] [[1912]], [[Stična]], † [[13. junij]] [[1999]], [[Ljubljana]].


Vrstica 11: Vrstica 11:
{{opombe}}
{{opombe}}


{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}
{{reli-bio-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ceglar, Ludvik}}
{{DEFAULTSORT:Ceglar, Ludvik}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1912]]
[[Kategorija:Umrli leta 1998]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Salezijanci]]
[[Kategorija:Salezijanci]]

Redakcija: 11:44, 26. maj 2019

Karel Ceglar
Rojstvo19. september 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Stična
Smrt13. junij 1999({{padleft:1999|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (86 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 Kanada
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicduhovnik

Karel Ceglar, slovenski katoliški duhovnik, salezijanec in bibliograf, * 19. september 1912, Stična, † 13. junij 1999, Ljubljana.

Postal je salezijanec, nato je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil 1939 posvečen v duhovnika. Leta 1945 je odšel na avstrijsko Koroško in 1949 v Združene države Amerike. V Hamiltonu (Kanada) je v letih 1975−1997 vodil slovensko župnijo ter tu dal sezidati cerkev in župnišče. Zbiral je gradivo o Ireneju Frideriku Baragi, ter v zbirki Baragiana objavil bibliografijo njegovih del in spisov o njem. (The Works of Bishop Frederic Baraga, Hamilton 1991; Bishop Frederic Baraga. Bibliography, Hamilton 1992). Baragova pisma pa podaril samostanu Stična. Poskrbel je tudi za ponatis Baragove knjige iz leta 1837 Premišlevanje štirih poslednjih reči (Hamilton 1987).[1]

Glej tudi

Viri

  1. Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.