Karel Ceglar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rojstvo 19. september 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Smrt 13. junij 1999
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic duhovnik

Karel Ceglar, slovenski katoliški duhovnik, salezijanec in bibliograf, * 19. september 1912, Stična, † 13. junij 1999, Ljubljana.

Postal je salezijanec, nato je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil 1939 posvečen v duhovnika. Leta 1945 je odšel na avstrijsko Koroško in 1949 v Združene države Amerike. V Hamiltonu (Kanada) je v letih 1975−1997 vodil slovensko župnijo ter tu dal sezidati cerkev in župnišče. Zbiral je gradivo o Ireneju Frideriku Baragi, ter v zbirki Baragiana objavil bibliografijo njegovih del in spisov o njem. (The Works of Bishop Frederic Baraga, Hamilton 1991; Bishop Frederic Baraga. Bibliography, Hamilton 1992). Baragova pisma pa podaril samostanu Stična. Poskrbel je tudi za ponatis Baragove knjige iz leta 1837 Premišlevanje štirih poslednjih reči (Hamilton 1987).[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.