Kras (območje): Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
[[Slika:Štanjel street.JPG|thumb|right|250px|Kraške hiše v [[Štanjel]]u. V ospredju levo hiša z značilno kritino s skrlami, za njo pa moderno prepleskana hiša, kjer je bil obnovljen leseni gank. Na desni neobljudene hiše, kjer so bili ganki in leseni oprijemi na stopniščih odstranjeni.]] |
[[Slika:Štanjel street.JPG|thumb|right|250px|Kraške hiše v [[Štanjel]]u. V ospredju levo hiša z značilno kritino s skrlami, za njo pa moderno prepleskana hiša, kjer je bil obnovljen leseni gank. Na desni neobljudene hiše, kjer so bili ganki in leseni oprijemi na stopniščih odstranjeni.]] |
||
Za Kras so značilne kamnite [[hiša|hiše]], v preteklosti krite s kamnitimi [[škrla]]mi, danes pa z [[mediteran]]skimi [[korec|korci]]. Značilnost kraške hiše je pokrit [[gank]] oziroma [[balkon]], ki je po navadi ozek, sega čez vso dolžino hiše, ima leseno ograjo ter leseno nosilno konstrukcijo. [[Borjač]] (kraško dvorišče) je zaprt s kamnitim zidom, bivalno hišo in gospodarskimi poslopji (hlevom, skednjem). Edini dostop na dvorišče je skozi vhod imenovan ''porton'', ki je okrašen s kamnitim obokom (''kaluonja''). Kras slovi tudi po vinu [[teran]] in po mesnini [[kraški pršut]]. |
Za Kras so značilne kamnite [[hiša|hiše]], v preteklosti krite s kamnitimi [[škrla]]mi, danes pa z [[mediteran]]skimi [[korec|korci]]. Značilnost kraške hiše je pokrit [[gank]] oziroma [[balkon]], ki je po navadi ozek, sega čez vso dolžino hiše, ima leseno ograjo ter leseno nosilno konstrukcijo. [[Borjač]] (kraško dvorišče) je zaprt s kamnitim zidom, bivalno hišo in gospodarskimi poslopji (hlevom, skednjem). Edini dostop na dvorišče je skozi vhod imenovan ''porton'', ki je okrašen s kamnitim obokom (''kaluonja''). Kras slovi tudi po vinu [[teran]] in po mesnini [[kraški pršut]]. |
||
== Viri == |
|||
* Gogala, Andrej ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'', Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, {{COBISS|ID=124590336}} ISBN 961-6367-06-4 |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 17:48, 7. november 2018
Krás (italijansko Carso, nemško Karst) je mednarodno geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske in Tržaško pokrajino v Italiji. Razprostira se med Tržaškim zalivom, Soško ravnino, Vipavsko dolino, gornjo Pivko, Brkini in Socerbsko planoto. Slovenski del obsega ozemlje občin Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača, Komen in del občine Miren-Kostanjevica, Italijanski del sovpada s Tržaško pokrajino
Kras je dal ime kraškim pojavom v geologiji in tudi območjem, kjer se pojavljajo.
Slovenski Kras
Slovenska pokrajina Kras leži v jugozahodnem delu Slovenije in se razteza med mejo z Italijo, Vipavsko dolino in Brkini. Glavno mesto Krasa na slovenski strani meje je Sežana, imenovana tudi kraška metropola.
Za Kras so značilne kamnite hiše, v preteklosti krite s kamnitimi škrlami, danes pa z mediteranskimi korci. Značilnost kraške hiše je pokrit gank oziroma balkon, ki je po navadi ozek, sega čez vso dolžino hiše, ima leseno ograjo ter leseno nosilno konstrukcijo. Borjač (kraško dvorišče) je zaprt s kamnitim zidom, bivalno hišo in gospodarskimi poslopji (hlevom, skednjem). Edini dostop na dvorišče je skozi vhod imenovan porton, ki je okrašen s kamnitim obokom (kaluonja). Kras slovi tudi po vinu teran in po mesnini kraški pršut.
Viri
- Gogala, Andrej Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre, Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, (COBISS) ISBN 961-6367-06-4
Glej tudi
Zunanje povezave
