Marijana Željeznov Kokalj: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Wayfarer (pogovor | prispevki)
805 urejanj
m wikificiranje
Engelbert (pogovor | prispevki)
67.140 urejanj
m pp
 
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba
{{Infopolje Oseba}}

| name = Marijana Željeznov-Kokalj
| image =
| caption =
| birth_date = [[14. julij]] [[1898]]
| birth_place = [[Ljubljana]]
| death_date = [[25. september]] [[1964]]
| death_place = Ljubljana
| other_names =
| known_for = književnica
| occupation = srednješolska [[profesorica]]
}}
'''Marijana Željeznov-Kokalj''', [[Slovenci|slovenska]] srednješolska [[profesorica]] in [[književnica]], * [[14. julij]] [[1898]], [[Ljubljana]], † [[25. september]] [[1964]], Ljubljana.
'''Marijana Željeznov-Kokalj''', [[Slovenci|slovenska]] srednješolska [[profesorica]] in [[književnica]], * [[14. julij]] [[1898]], [[Ljubljana]], † [[25. september]] [[1964]], Ljubljana.


Vrstica 18: Vrstica 8:
[[Proza|Prozo]], predvsem [[črtica (književnost)|črtice]] in polititično socialne [[satira|satire]], je med vojnama objavljala v raznih [[časopis|listih]]. Za [[Prosveta|Prosveto]] ([[Chicago]]) je napisala [[povest]] ''Darinka'', ki pripoveduje o slovenski izseljenki v [[Združene države Amerike|ZDA]] (1930, št. 245–66, zanjo prejela nagrado lista). Knjižno je izšel [[roman]] ''Brezdomci'' (1930) v katerem je pretežno v »Cankarjevi maniri« opisala pretresljive socialne razmere ruskih plemiških emigrantov v Beogradu. Tudi [[Pesništvo|poezijo]], dokaj epigonsko, je objavljala v raznih listih.
[[Proza|Prozo]], predvsem [[črtica (književnost)|črtice]] in polititično socialne [[satira|satire]], je med vojnama objavljala v raznih [[časopis|listih]]. Za [[Prosveta|Prosveto]] ([[Chicago]]) je napisala [[povest]] ''Darinka'', ki pripoveduje o slovenski izseljenki v [[Združene države Amerike|ZDA]] (1930, št. 245–66, zanjo prejela nagrado lista). Knjižno je izšel [[roman]] ''Brezdomci'' (1930) v katerem je pretežno v »Cankarjevi maniri« opisala pretresljive socialne razmere ruskih plemiških emigrantov v Beogradu. Tudi [[Pesništvo|poezijo]], dokaj epigonsko, je objavljala v raznih listih.
Večjo vrednost kot [[leposlovje]] ima njena publicistika. Obravnavala je vprašanja v zvezi z žensko emancipacijo, npr.: ''Ženska vzgoja in izobrazba'' (1930), ''Reforma ženskih učiteljskih šol''
Večjo vrednost kot [[leposlovje]] ima njena publicistika. Obravnavala je vprašanja v zvezi z žensko emancipacijo, npr.: ''Ženska vzgoja in izobrazba'' (1930), ''Reforma ženskih učiteljskih šol'' (1935), ''Razmišljanje o ženskem pravu glasa'' (1936) in drugo. Da bi zbudila večje zanimanje za izobraževanje žensk, je v reviji ''Ženski svet'' predstavljala življenje in delo znanstvenic in umetnic, npr. filozofinj K. Atanasijević (1931) in [[Alma Sodnik|Alme Sodnik]] (1933), pisateljic M. K. Baškirčeve (1931), C. Zuzorić (1931), [[Anna Krasna-Praček|Anne Krasne-Praček]] (1932) in [[Alma Maksimiljana Karlin|Alme Karlin]] (1933), slavistke Lj. S. Janković (1932).
(1935), ''Razmišljanje o ženskem pravu glasa'' (1936) in drugo. Da bi zbudila večje zanimanje za izobraževanje žensk, je v reviji ''Ženski svet'' predstavljala življenje in delo znanstvenic in umetnic, npr. filozofinj K. Atanasijević (1931) in [[Alma Sodnik|A. Sodnik]] (1933), pisateljic M. K. Baškirčeve (1931), C. Zuzorić (1931), [[Anna Krasna-Praček|A. Krasne-Praček]] (1932) in [[Alma Maksimiljana Karlin|A. Karlin]] (1933), slavistke Lj. S. Janković (1932).


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{SloBio|id=896672|avtor=Buttolo Franca|ime=Železnjov–Kokalj Marijana|vir=SBL}}
{{SloBio|id=896672|avtor=Buttolo Franca|ime=Železnjov–Kokalj Marijana|vir=SBL}}

⚫
{{bio-stub}}


{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}
⚫
{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Željeznov-Kokalj, Marijana}}
{{DEFAULTSORT:Željeznov-Kokalj, Marijana}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1898]]
[[Kategorija:Umrli leta 1964]]
[[Kategorija:Slovenski književniki]]
[[Kategorija:Slovenski književniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]

Trenutna redakcija s časom 11:07, 19. avgust 2018

Marijana Željeznov Kokalj
Rojstvo14. julij 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})
Ljubljana
Smrt25. september 1964({{padleft:1964|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (66 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Federativna ljudska republika Jugoslavija
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicučiteljica, pisateljica, književnica

Marijana Željeznov-Kokalj, slovenska srednješolska profesorica in književnica, * 14. julij 1898, Ljubljana, † 25. september 1964, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo je obiskovala pri ljubljanskih uršulinkah in nato zasebni francoski licej Notre Dame de Sion v Trstu (1910-1916) in 1918 maturirala na tržaški gimnaziji. Učila je v Ljubljani (1920–1924), v Bogojini (1924–1926) in kratek čas v Kropi (1926). Nato je od 1926–1930 študirala francoščino in srbohrvaščino na štiriletni Višji pedagoški šoli v Beogradu, kjer je 1930 diplomirala in 1933 opravila profesorski izpit. V Beogradu se je 1927 poročila z ruskim emigrantom Ivanom Željeznovom. Po vrnitvi v Ljubljano je bila profesorica: od 1930 na učiteljišču (honorarno do 1940), od 1933 na meščanski šoli v Mostah, od 1945 na VII. gimnaziji. Leta 1947 se je invalidsko upokojila. V zakonu s Ivanom Željeznovom se ji je rodila hči Aleksandra Željeznov-Bernik ter sinova, publicist Dušan in elektrotehnik Miljutin Željeznov.

Prozo, predvsem črtice in polititično socialne satire, je med vojnama objavljala v raznih listih. Za Prosveto (Chicago) je napisala povest Darinka, ki pripoveduje o slovenski izseljenki v ZDA (1930, št. 245–66, zanjo prejela nagrado lista). Knjižno je izšel roman Brezdomci (1930) v katerem je pretežno v »Cankarjevi maniri« opisala pretresljive socialne razmere ruskih plemiških emigrantov v Beogradu. Tudi poezijo, dokaj epigonsko, je objavljala v raznih listih.

Večjo vrednost kot leposlovje ima njena publicistika. Obravnavala je vprašanja v zvezi z žensko emancipacijo, npr.: Ženska vzgoja in izobrazba (1930), Reforma ženskih učiteljskih šol (1935), Razmišljanje o ženskem pravu glasa (1936) in drugo. Da bi zbudila večje zanimanje za izobraževanje žensk, je v reviji Ženski svet predstavljala življenje in delo znanstvenic in umetnic, npr. filozofinj K. Atanasijević (1931) in Alme Sodnik (1933), pisateljic M. K. Baškirčeve (1931), C. Zuzorić (1931), Anne Krasne-Praček (1932) in Alme Karlin (1933), slavistke Lj. S. Janković (1932).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Buttolo Franca. »Železnjov–Kokalj Marijana«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.

Stub icon

Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marijana_Željeznov_Kokalj&oldid=5031465«