Hrana: Razlika med redakcijama
Spremenila sem besede, ki so bile podčrtane, odebeljene, obarvane. |
m vrnitev sprememb uporabnika 109.182.127.189 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[slika:Good Food Display - NCI Visuals Online.jpg|thumb|Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano]] |
[[slika:Good Food Display - NCI Visuals Online.jpg|thumb|Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano]] |
||
'''Hrana''' je skupek |
'''Hrana''' je skupek [[snov]]i, ki jo [[organizem]] zaužije in predstavlja vir [[energija|energije]] za njegovo delovanje ter [[molekula]]rne gradnike za rast. Zaužite snovi se v procesu [[prebava|prebave]] pretvorijo v obliko, ki jo lahko asimilirajo in uporabijo [[celica|celice]], neprebavljivi ostanki pa se izločijo. |
||
Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno potrebo. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z lovom in |
Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno [[potreba|potrebo]]. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z [[Lov|lovom]] in [[nabiralništvo]]m, zadnjih 10.000 let pa predvsem z načrtnim gojenjem ([[kmetijstvo]]m). Zdaj je večina prehranske energije, ki jo zaužije človeštvo, produkt [[prehrambena industrija|prehrambene industrije]], ki izvaja različne postopke umetnega spreminjanja živil. |
||
V osnovi je človeška hrana običajno |
V osnovi je človeška hrana običajno [[žival]]skega ali [[rastline|rastlinskega]] izvora. |
||
* Živila rastlinskega izvora so: [[Žito|žita]], [[stročnice]], [[gomoljnice]], ... |
|||
* Živila |
* Živila živalskega izvora so: [[ribe]], [[perutnina]], [[Udomačenje|udomačene]] živali, divjačina, ... |
||
⚫ | |||
* Živila živalskega izvora so: ribe, perutnina, udomačene živali, divjačina, ... |
|||
⚫ | |||
== Priprava hrane == |
== Priprava hrane == |
Redakcija: 18:16, 3. maj 2018
Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast. Zaužite snovi se v procesu prebave pretvorijo v obliko, ki jo lahko asimilirajo in uporabijo celice, neprebavljivi ostanki pa se izločijo.
Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno potrebo. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z lovom in nabiralništvom, zadnjih 10.000 let pa predvsem z načrtnim gojenjem (kmetijstvom). Zdaj je večina prehranske energije, ki jo zaužije človeštvo, produkt prehrambene industrije, ki izvaja različne postopke umetnega spreminjanja živil.
V osnovi je človeška hrana običajno živalskega ali rastlinskega izvora.
- Živila rastlinskega izvora so: žita, stročnice, gomoljnice, ...
- Živila živalskega izvora so: ribe, perutnina, udomačene živali, divjačina, ...
- Drugo: voda, minerali, kovine v sledeh in v toplih ter vročih krajih sol.
Priprava hrane
Nekatere jedi lahko zaužijemo surove (na primer sadje). Ostale jedi pripravljamo. Večina priprav je termičnih: kuhanje, pečenje, dušenje, praženje. Netermična priprava je vlaganje (na primer kisle kumarice) ali sušenje (sadje, pršut).