Osemnajsta egipčanska dinastija: Razlika med redakcijama
Zgodnje obdobje |
→Zgodnje obdobje: Amarnsko obdobje |
||
| Vrstica 19: | Vrstica 19: | ||
Tudi Tutmoz III., ki je postal znan kot največji vojaški faraon vseh časov, je vladal dolgo časa. Na stara leta je skupaj z njim vladal sin [[Amenhotep II.]], katerega je nasledil [[Tutmoz IV.]], njega pa sin [[Amenhotep III.]] Med njegovo vladavino je dinastija dosegla svoj višek. Amenhotep III. se je lotil obširnih gradenj, s katerimi se lahko primerjajo samo gradnje [[Ramzes II.|Ramzesa II.]] iz [[Devetnajsta egipčanska dinastija|Devetnajste dinastije]].<ref>Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 130.</ref> |
Tudi Tutmoz III., ki je postal znan kot največji vojaški faraon vseh časov, je vladal dolgo časa. Na stara leta je skupaj z njim vladal sin [[Amenhotep II.]], katerega je nasledil [[Tutmoz IV.]], njega pa sin [[Amenhotep III.]] Med njegovo vladavino je dinastija dosegla svoj višek. Amenhotep III. se je lotil obširnih gradenj, s katerimi se lahko primerjajo samo gradnje [[Ramzes II.|Ramzesa II.]] iz [[Devetnajsta egipčanska dinastija|Devetnajste dinastije]].<ref>Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 130.</ref> |
||
===Amarnsko obdobje=== |
|||
Amenhotep III. je morda dvanajst let delil prestol s svojim sinom [[Ehnaton|Amenhotepom IV.]], ki se je kasneje preimenoval v [[Ehnaton]]a. Njegovo domnevno sovladanje je še vedno predmet razprav. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je bilo daljše, drugi da je bilo krajše, tretji pa, da ga sploh ni bilo. |
|||
Amenhotep IV. se je v Ehnatona preimenoval v petem letu svojega vladanja in preselil egipčansko prestolnico v [[Amarna|Amarno]]. Med njegovo vladavino je sončni disk [[Aton]] najprej postal najpomembnejše božanstvo in nazadnje edini bog.<ref>Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 142.</ref> Ali je to pomenilo resnični [[monoteizem]], je še vedno predmet razprav znotraj akademske skupnosti. Nekateri navajajo, da je Ehnaton ustvaril monoteizem, medtem ko drugi trdijo, da obstoječi kult sonca zamenjal z drugim in ni nikoli povsem opustil drugih tradicionalnih egipčanskih božanstev. |
|||
Kasneje so Egipčani na tako imenovano ''amarnsko obdobje'' gledali kot na neposrečeno zmoto. Dogodki po Ehnatonovi smrti niso jasni. Iz tega obdobja je znanih nekaj posameznikov, na primer [[Smenkare]] in [[Neferneferuaton]], njihova relativna umestitev in zgodovinska vloga pa so še vedno predmet razprav. Leta 1332 pr. n. št. je na prestol prišel [[Tutankamon]], ki je že mlad umrl.<ref name=ref5>Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 143.</ref> |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
Redakcija: 22:18, 4. januar 2018
Osemnajsta egipčanska dinastija je bila prva dinastija staroegipčanskega Novega kraljestva, ki je vladal od 1549/1550 pr. n. št. do 1292 pr. n. št. V njej je bilo nekaj najslavnejših egipčanskih faraonov, vključno s Tutankamonom, katerega grobnico so odkrili leta 1922. Dinastija je znana tudi kot Tutmozidska dinastija, ker so v njej vladali kar štirje Tutmozi.
Med najslavnejše faraone iz Osemnajste dinastije spadata Hačepsut (vladala od okoli 1479-1458 pr. n. št.), vladarica z najdaljšim vladarskim stažem, in heretski faraon Ehnaton (vladal od okoli 1353–1336 pr. n. št.), ki je vladal skupaj s kraljico Nefretete.
Osemnajsta dinastija je izjemna tudi zato, ker sta v njej samostojno vladali kar dve ženski: Hačepsut, ki se šteje za enega od najbolj inovativnih egipčanskih vladarjev, in Neferneferuaton, bolj znana kot Nefretete.[1]
Osemnajsta dinastija je bila prva od treh dinastij egipčanskega Novega kraljestva, v katerem je Egipt dosegel svoj višek.
Zgodnje obdobje
Osemnajsto dinastijo je ustanovil Ahmoz I., brat ali sin faraona Kamosa, zadnjega vladarja iz Sedemnajste dinastije, ki je izgnal Hikse. Začetek Ahmozove vladavine se šteje za prehod iz drugega vmesnega obdobja v Novo kraljestvo. Ahmoza I. je nasledil sin Amenhotep I., katerega vladavina je bila relativno mirna.[2]
Zgleda, da Amenhotep I. ni imel moških potomcev, zato ga je nasledil Tutmoz I., ki se je verjetno priženil v kraljevo družino. Med njegovo vladavino je ozemlje Egipta doseglo največji obseg. Na severu je segalo do Karkemiša na Evfratu, na jugu pa do Kurgusa nad četrtim Nilovim kataraktom. Tutmoza I. sta nasledila hčerka Hačepsut in Tutmoz II. Hačepsut je po moževi smrti več kot dvajset let vladala v imenu svojega mladoletnega pastorka, kasnejšega faraona Tutmoza III.
Tudi Tutmoz III., ki je postal znan kot največji vojaški faraon vseh časov, je vladal dolgo časa. Na stara leta je skupaj z njim vladal sin Amenhotep II., katerega je nasledil Tutmoz IV., njega pa sin Amenhotep III. Med njegovo vladavino je dinastija dosegla svoj višek. Amenhotep III. se je lotil obširnih gradenj, s katerimi se lahko primerjajo samo gradnje Ramzesa II. iz Devetnajste dinastije.[3]
Amarnsko obdobje
Amenhotep III. je morda dvanajst let delil prestol s svojim sinom Amenhotepom IV., ki se je kasneje preimenoval v Ehnatona. Njegovo domnevno sovladanje je še vedno predmet razprav. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je bilo daljše, drugi da je bilo krajše, tretji pa, da ga sploh ni bilo.
Amenhotep IV. se je v Ehnatona preimenoval v petem letu svojega vladanja in preselil egipčansko prestolnico v Amarno. Med njegovo vladavino je sončni disk Aton najprej postal najpomembnejše božanstvo in nazadnje edini bog.[4] Ali je to pomenilo resnični monoteizem, je še vedno predmet razprav znotraj akademske skupnosti. Nekateri navajajo, da je Ehnaton ustvaril monoteizem, medtem ko drugi trdijo, da obstoječi kult sonca zamenjal z drugim in ni nikoli povsem opustil drugih tradicionalnih egipčanskih božanstev.
Kasneje so Egipčani na tako imenovano amarnsko obdobje gledali kot na neposrečeno zmoto. Dogodki po Ehnatonovi smrti niso jasni. Iz tega obdobja je znanih nekaj posameznikov, na primer Smenkare in Neferneferuaton, njihova relativna umestitev in zgodovinska vloga pa so še vedno predmet razprav. Leta 1332 pr. n. št. je na prestol prišel Tutankamon, ki je že mlad umrl.[5]
