Lojze Gostiša: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
→Življenje in delo: priznanje |
||
| Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
26. junija 2007, ko je prorektor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] promoviral devet novih doktorjev znanosti, je bil med njimi pri 84 letih tudi Lojze Gostiša. |
26. junija 2007, ko je prorektor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] promoviral devet novih doktorjev znanosti, je bil med njimi pri 84 letih tudi Lojze Gostiša. |
||
Leta 2016 je za zasluge v založništvu in knjigotrštvu prejel [[Schwentnerjeva nagrada|Schwentnerjevo nagrado]]. |
Leta 2016 je za zasluge v založništvu in knjigotrštvu prejel [[Schwentnerjeva nagrada|Schwentnerjevo nagrado]] in [[Trubarjevo priznanje]]. |
||
== Bibliografija == |
== Bibliografija == |
||
Redakcija: 19:53, 7. december 2017
| Lojze Gostiša | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 7. junij 1923 ali 1923[1] |
| Smrt | 1. junij 2019 ali 2019[1] Ljubljana |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija |
| Poklic | umetnostni zgodovinar, urednik |
Lojze Gostiša, slovenski umetnostni zgodovinar, menedžer in urednik, * 7. junij 1923, Stara vas, Žiri.
Življenje in delo
Lojze Gostiša je intelektualec, dr. znanosti, ki je bil v mladosti del partizanskega odporniškega gibanja. Pretežno je bil na Dolenjskem v skupini kulturnikov. Po vojni je ostal vez med politiki in kulturnimi krogi, od arhitektov do slikarjev. Organiziral je gradnjo Gospodarskega razstavišča, sodeloval pri likovni opremi slovenskega parlamenta. Spodbujal je Plečnika, da je načrtoval svoje zadnje samostojno delo, paviljon za maršala Tita na Brionih. Na novo je odkril in javnosti predstavil premalo poznane ali pozabljene dele opusov Jožeta Plečnika, Izidorja Cankarja, Franceta Miheliča in poskrbel za prevode in natis replik knjig Janeza Vajkarda Valvasorja.
Njegovi največji avtorski deli sta trilogija o slikarju Francetu Miheliču (1994-97-99) in Iconotheca Valvasoriana (2008), faksimilni natis Valvasorjeve grafične zbirke. Za svoje raziskovalno in organizacijsko delo na umetnostnozgodovinskem področju je prejel najvišjo nagrado Slovenskega umetnostnozgodovinska društva - nagrado Izidorja Cankarja, državno odlikovanje red za zasluge in nagrado glavnega mesta Ljubljana. V pokoju še vedno deluje kot znanstveni delavec in svetovalec Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer je vodilni član Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja.
26. junija 2007, ko je prorektor Univerze v Ljubljani promoviral devet novih doktorjev znanosti, je bil med njimi pri 84 letih tudi Lojze Gostiša.
Leta 2016 je za zasluge v založništvu in knjigotrštvu prejel Schwentnerjevo nagrado in Trubarjevo priznanje.
Bibliografija
- Janez Vajkard Valvasor - Opus insignium armorumque / Velika grbovna knjiga (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 1993)
- France Mihelič v svetu demonov : 1945-1998 (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 1999)
- Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 2001)
- Janez Vajkard Valvasor - Topografija Kranjske - skicna knjiga (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 2001)
- Janez Vajkard Valvasor - Iconotheca Valvasoriana (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 2008)
- Janez Vajkard Valvasor - Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 2013)
Zunanje povezave
- Občina Žiri, 2013/06/ 90 let Lojzeta Gostiše
- Narodna galerija, 2010, Iconotheca Valvasoriana
- RTV SLO, 2009, Iconotheca Valvasoriana tudi v NUK-u
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
