Lojze Gostiša

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lojze Gostiša
Portret
Rojstvo 7. junij 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (95 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Pan-Slavic flag.svg Kraljevina Jugoslavija
Poklic umetnostni zgodovinar, urednik

Lojze Gostiša, slovenski umetnostni zgodovinar, menedžer in urednik, * 7. junij 1923, Stara vas, Žiri.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Lojze Gostiša je intelektualec, dr. znanosti, ki je bil v mladosti del partizanskega odporniškega gibanja. Pretežno je bil na Dolenjskem v skupini kulturnikov. Po vojni je ostal vez med politiki in kulturnimi krogi, od arhitektov do slikarjev. Organiziral je gradnjo Gospodarskega razstavišča, sodeloval pri likovni opremi slovenskega parlamenta. Spodbujal je Plečnika, da je načrtoval svoje zadnje samostojno delo, paviljon za maršala Tita na Brionih. Na novo je odkril in javnosti predstavil premalo poznane ali pozabljene dele opusov Jožeta Plečnika, Izidorja Cankarja, Franceta Miheliča in poskrbel za prevode in natis replik knjig Janeza Vajkarda Valvasorja.

Njegovi največji avtorski deli sta trilogija o slikarju Francetu Miheliču (1994-97-99) in Iconotheca Valvasoriana (2008), faksimilni natis Valvasorjeve grafične zbirke, ki jo hranijo v Zagrebu. Za svoje raziskovalno in organizacijsko delo na umetnostnozgodovinskem področju je prejel najvišjo nagrado Slovenskega umetnostnozgodovinska društva - nagrado Izidorja Cankarja, državno odlikovanje red za zasluge in nagrado glavnega mesta Ljubljana. V pokoju še vedno deluje kot znanstveni delavec in svetovalec Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer je vodilni član Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja.

26. junija 2007, ko je prorektor Univerze v Ljubljani promoviral devet novih doktorjev znanosti, je bil med njimi pri 84 letih tudi Lojze Gostiša.

Leta 2016 je za zasluge v založništvu in knjigotrštvu prejel Schwentnerjevo nagrado in Trubarjevo priznanje.

Leta 2017 je izšla knjižica njegovih izbranih spominov.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]