Karneol: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: '''Karneol''' je rjavkasto rdeč mineral, ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita. Podoben mineral je '''sard''', ki je praviloma temnejši in trš... |
infopolje |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infopolje Mineral |
|||
| name = Karneol/sard |
|||
| category = zazlička [[kalcedon]]a |
|||
| boxwidth = |
|||
| boxbgcolor = |
|||
| image = Carnelian sard (mineral specimen).jpg |
|||
| imagesize = 300 |
|||
| caption = Polirani prodniki karneola/sarda; merilo je v mm |
|||
| formula = [[silicijev dioksid]], SiO<sub>2</sub> |
|||
| molweight = 60 g/mol |
|||
| color = rjavo rdeča |
|||
| habit = |
|||
| system = [[Trigonalni kristalni sistem|trigonalni]] |
|||
| twinning = |
|||
| cleavage = brez razkola |
|||
| fracture = neraven, razcepljen, školjkast |
|||
| mohs = 6 - 7 |
|||
| luster = steklast, moten, masten, svilen |
|||
| refractive = |
|||
| opticalprop = |
|||
| birefringence = |
|||
| pleochroism = |
|||
| streak = bela |
|||
| gravity = 2,59 - 2,61 |
|||
| density = |
|||
| melt = |
|||
| fusibility = |
|||
| diagnostic = |
|||
| solubility = |
|||
| diaphaneity = prosojen |
|||
| other = |
|||
| references = <ref>Rudolf Duda, Lubos Rejl. ''Minerals of the World''. Arch Css, 1990.</ref> |
|||
}} |
|||
'''Karneol''' je rjavkasto rdeč [[mineral]], ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita. Podoben mineral je '''sard''', ki je praviloma temnejši in trši. Med njima ni ostre meje, zato se obe imeni pogosto zamenjujeta. Karneol in sard sta različka silikatnega minerala [[Kalcedon|kalcedon]]a. Obarvana sta z železovimi oksidi. Barve so zelo različne, od bledo oranžne do intenzivne skoraj črne. Navečja najdišča karneola so v [[Brazilija|Braziliji]], [[Indija|Indiji]], [[Sibirija|Sibiriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. |
'''Karneol''' je rjavkasto rdeč [[mineral]], ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita. Podoben mineral je '''sard''', ki je praviloma temnejši in trši. Med njima ni ostre meje, zato se obe imeni pogosto zamenjujeta. Karneol in sard sta različka silikatnega minerala [[Kalcedon|kalcedon]]a. Obarvana sta z železovimi oksidi. Barve so zelo različne, od bledo oranžne do intenzivne skoraj črne. Navečja najdišča karneola so v [[Brazilija|Braziliji]], [[Indija|Indiji]], [[Sibirija|Sibiriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. |
||
==Sklic== |
|||
{{sklici|1}} |
|||
{{Normativna kontrola}} |
{{Normativna kontrola}} |
||
Redakcija: 07:22, 4. april 2017
| Karneol/sard | |
|---|---|
.jpg) Polirani prodniki karneola/sarda; merilo je v mm | |
| Splošno | |
| Kategorija | zazlička kalcedona |
| Kemijska formula | silicijev dioksid, SiO2 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 60 g/mol |
| Barva | rjavo rdeča |
| Kristalni sistem | trigonalni |
| Razkolnost | brez razkola |
| Lom | neraven, razcepljen, školjkast |
| Trdota | 6 - 7 |
| Sijaj | steklast, moten, masten, svilen |
| Barva črte | bela |
| Prozornost | prosojen |
| Specifična teža | 2,59 - 2,61 |
| Sklici | [1] |
Karneol je rjavkasto rdeč mineral, ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita. Podoben mineral je sard, ki je praviloma temnejši in trši. Med njima ni ostre meje, zato se obe imeni pogosto zamenjujeta. Karneol in sard sta različka silikatnega minerala kalcedona. Obarvana sta z železovimi oksidi. Barve so zelo različne, od bledo oranžne do intenzivne skoraj črne. Navečja najdišča karneola so v Braziliji, Indiji, Sibiriji in Nemčiji.
Sklic
- ↑ Rudolf Duda, Lubos Rejl. Minerals of the World. Arch Css, 1990.
