Eridu: Razlika med redakcijama
m slog, kategorija |
pravopis |
||
| Vrstica 37: | Vrstica 37: | ||
| event = |
| event = |
||
| excavations = |
| excavations = |
||
| archaeologists = John George Taylor (1855)<br>Reginald Campbell Thompson (1918)<br>Henry Hall (1919)<br>Fuad Safar in Seton |
| archaeologists = John George Taylor (1855)<br>Reginald Campbell Thompson (1918)<br>Henry Hall (1919)<br>Fuad Safar in Seton Lloyd (1946-1949) |
||
| condition = |
| condition = |
||
| ownership = |
| ownership = |
||
| Vrstica 46: | Vrstica 46: | ||
}} |
}} |
||
| ⚫ | |||
| ⚫ | Eridu je dolgo veljal za najstarejše mesto v južni Mezopotamiji in še vedno velja za najstarejše mesto na svetu.<ref>G. Leick (2002). Mesopotamia: The Invention of the City. Penguin.</ref> Mesto, ki je stalo 12 km jugozahodno od [[Ur]]a, je bilo najjužnejše v skupini [[Sumerija|sumerskih]] mest, ki so zrasla okoli [[Tempelj|templjev]]. V sumerski mitologiji je bil prvotno dom boga [[Enki]]ja, ki je bil kasneje pri [[Akadsko kraljestvo|Akadcih]] znan kot Ea in so ga imeli za ustanovitelja mesta. Njegov tempelj so imenovali E-Abzu, ker so verjeli, da živi v [[Abzu]]ju, globokem oceanu, iz katerega raste življenje. |
||
| ⚫ | |||
| ⚫ | Eridu je dolgo veljal za najstarejše mesto v južni Mezopotamiji in še vedno velja za najstarejše mesto na svetu.<ref>G. Leick (2002). Mesopotamia: The Invention of the City. Penguin.</ref> Mesto, ki |
||
==Zgodovina raziskav== |
==Zgodovina raziskav== |
||
Arheološko najdišče Tel abu Shahrain pri [[Basra|Basri]] so prvi raziskovali britanski uradnik v zunanjem ministrstvu in zgodnji arheolog |
Arheološko najdišče Tel abu Shahrain pri [[Basra|Basri]] so prvi raziskovali britanski uradnik v zunanjem ministrstvu in zgodnji arheolog John George Taylor leta 1855, britanski arheolog in asirolog Reginald Campbell Thompson leta 1918 in egiptolog Henry Hall leta 1919.<ref>J.E. Taylor (1855). ''Notes on Abu Shahrein and Tell el Lahm''. Journal of the Royal Asiatic Society '''15''': 404–415.</ref><ref>C.R. Thompson (1920). ''The British Museum excavations at Abu Shahrain in Mesopotamia in 1918''. Archaeologia '''70''': 101–144.</ref><ref>''The Excavations of 1919 at Ur, el-'Obeid, and Eridu, and the History of Early Babylonia''. Man 25, Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland, 1925, str. 1–7.</ref><ref>H.R. Hall (1923). ''Ur and Eridu: The British Museum Excavations of 1919''. Journal of Egyptian Archaeology '''9''' (3/4): 177–195.</ref> Izkopavanja so se nadaljevala v letih 1946-1949 pod vodstvom Fuada Safarja in Setona Lloyda iz Iraškega direktorata za antikvitete in kulturno dediščino.<ref>S. Lloyd (1974). ''Abu Shahrein A Memorandum''. Iraq '''36''': 129–138.</ref><ref>F. Safar, M.A. Mustafa, S. Lloyd (1981). ''Eridu''. Iraq: Ministry of Culture and Information, State Organization of Antiquites and Heritage.</ref> Arheološke raziskave so pokazale, da je celo južno Mezopotamijo sčasoma zajela stagnacija, da so politično iniciativo prepustili vladarjem s severa in da so mesto okoli leta 600 pr. n. št. opustili. |
||
==Prominenca== |
==Prominenca== |
||
[[Slika:Eridu mound4c.8.png|thumb|250px|left|Lokacija najpomembnejših stavb v Eriduju in |
[[Slika:Eridu mound4c.8.png|thumb|250px|left|Lokacija najpomembnejših stavb v Eriduju in rekonstrukcija templja]] |
||
Eridu se [[Transliteracija|transliterira]] tudi kot Eridug,<ref>The Sumerian King List. |
Eridu se [[Transliteracija|transliterira]] tudi kot Eridug,<ref>The Sumerian King List. Pridobljeno 15. decembra 2010.</ref> kar bi lahko pomenilo »mogočno mesto« ali »vodilno mesto«. [[Seznam sumerskih kraljev]] omenja Eridu kot mesto prvih sumerskih kraljev in nadaljuje: |
||
:''V Eriduju je [[Alulim]] postal kralj. Vladal je 28800 let. [[Alalngar]] je vladal 36000 let. Dva kralja sta vladala 64800 let. Potem je Eridu padel in kraljevanje je prešlo v [[Bad-tibira|Bad-tibiro]].'' |
:''V Eriduju je [[Alulim]] postal kralj. Vladal je 28800 let. [[Alalngar]] je vladal 36000 let. Dva kralja sta vladala 64800 let. Potem je Eridu padel in kraljevanje je prešlo v [[Bad-tibira|Bad-tibiro]].'' |
||
| Vrstica 62: | Vrstica 61: | ||
Seznam sumerskih kraljev pripisuje kraljem, ki so vladali pred [[Vesoljni potop|vesoljnim potopom]], izredno dolge vladavine in kaže, kako so se centri moči pomikali z juga Mezopotamije proti severu. Mitski junak [[Adapa]] iz Eriduja se istoveti z U-anom, pol človekom pol ribo, ki naj bi med vladavino kralja Alulima v mesto prinesel civilizacijo. |
Seznam sumerskih kraljev pripisuje kraljem, ki so vladali pred [[Vesoljni potop|vesoljnim potopom]], izredno dolge vladavine in kaže, kako so se centri moči pomikali z juga Mezopotamije proti severu. Mitski junak [[Adapa]] iz Eriduja se istoveti z U-anom, pol človekom pol ribo, ki naj bi med vladavino kralja Alulima v mesto prinesel civilizacijo. |
||
V sumerski mitologiji je bil Eriduju tempelj boga [[Enki]]ja, sumerskega |
V sumerski mitologiji je bil Eriduju tempelj boga [[Enki]]ja, sumerskega dvojnika akadskega boga [[Ea]]. Kot vsi drugi sumerski in babilonski bogovi je bil tudi Enki/Ea na začetku lokalni bog. Kasneje je postal skupaj z [[Anu]]jem vladar kozmosa. |
||
Zgodbe o uruški boginji [[Inana|Inani]] pripovedujejo, kako je morala priti |
Zgodbe o uruški boginji [[Inana|Inani]] pripovedujejo, kako je morala priti v Eridu, da bi prejela darove civilizacije. Te vire moči je sprva poskušal pridobiti eridujski bog Enki, vendar je kasneje z veseljem sprejel, da je središče sveta postal [[Uruk]]. Zdi se, da tudi ta mitska pripoved nakazuje prenos oblasti z juga proti severu. |
||
[[Babilonija|Babilonska]] pripoved govori, da je Eridu kot prvo mesto ustanovil bog [[Marduk]]. Eridu je bil ''»sveto mesto, kjer so z veseljem prebivali on (in drugi bogovi)«''. |
[[Babilonija|Babilonska]] pripoved govori, da je Eridu kot prvo mesto ustanovil bog [[Marduk]]. Eridu je bil ''»sveto mesto, kjer so z veseljem prebivali on (in drugi bogovi)«''. |
||
Na [[Asirija|asirskem]] dvoru so posebni zdravniki, šolani po starodavnem erdujskem izročilu, |
Na [[Asirija|asirskem]] dvoru so posebni zdravniki, šolani po starodavnem erdujskem izročilu, napovedovali potek bolezni iz znakov in znamenj na telesu bolnika in jo zdravili z ustreznimi zaklinjanji in magičnimi sredstvi. |
||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
Redakcija: 11:51, 12. januar 2017
| Eridu | |
|---|---|
| Slika:Руины Эриду.jpg Ruševine Eriduja leta 2011 | |
| Lokacija | Tell Abu Šahrain, Governorat Dhi Qar, Irak |
| Regija | Mezopotamija |
| Koordinati | 30°48′57″N 45°59′46″E / 30.81583°N 45.99611°E |
| Tip | naselje |
| Površina | največ 10 ha |
| Zgodovina | |
| Ustanovljeno | približno 54. stoletje pr. n. št. |
| Opuščeno | približno 6. stoletje pr. n. št. |
| Druge informacije | |
| Arheologi | John George Taylor (1855) Reginald Campbell Thompson (1918) Henry Hall (1919) Fuad Safar in Seton Lloyd (1946-1949) |
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Eridu je dolgo veljal za najstarejše mesto v južni Mezopotamiji in še vedno velja za najstarejše mesto na svetu.[1] Mesto, ki je stalo 12 km jugozahodno od Ura, je bilo najjužnejše v skupini sumerskih mest, ki so zrasla okoli templjev. V sumerski mitologiji je bil prvotno dom boga Enkija, ki je bil kasneje pri Akadcih znan kot Ea in so ga imeli za ustanovitelja mesta. Njegov tempelj so imenovali E-Abzu, ker so verjeli, da živi v Abzuju, globokem oceanu, iz katerega raste življenje.
Zgodovina raziskav
Arheološko najdišče Tel abu Shahrain pri Basri so prvi raziskovali britanski uradnik v zunanjem ministrstvu in zgodnji arheolog John George Taylor leta 1855, britanski arheolog in asirolog Reginald Campbell Thompson leta 1918 in egiptolog Henry Hall leta 1919.[2][3][4][5] Izkopavanja so se nadaljevala v letih 1946-1949 pod vodstvom Fuada Safarja in Setona Lloyda iz Iraškega direktorata za antikvitete in kulturno dediščino.[6][7] Arheološke raziskave so pokazale, da je celo južno Mezopotamijo sčasoma zajela stagnacija, da so politično iniciativo prepustili vladarjem s severa in da so mesto okoli leta 600 pr. n. št. opustili.
Prominenca
Eridu se transliterira tudi kot Eridug,[8] kar bi lahko pomenilo »mogočno mesto« ali »vodilno mesto«. Seznam sumerskih kraljev omenja Eridu kot mesto prvih sumerskih kraljev in nadaljuje:
- V Eriduju je Alulim postal kralj. Vladal je 28800 let. Alalngar je vladal 36000 let. Dva kralja sta vladala 64800 let. Potem je Eridu padel in kraljevanje je prešlo v Bad-tibiro.
Seznam sumerskih kraljev pripisuje kraljem, ki so vladali pred vesoljnim potopom, izredno dolge vladavine in kaže, kako so se centri moči pomikali z juga Mezopotamije proti severu. Mitski junak Adapa iz Eriduja se istoveti z U-anom, pol človekom pol ribo, ki naj bi med vladavino kralja Alulima v mesto prinesel civilizacijo.
V sumerski mitologiji je bil Eriduju tempelj boga Enkija, sumerskega dvojnika akadskega boga Ea. Kot vsi drugi sumerski in babilonski bogovi je bil tudi Enki/Ea na začetku lokalni bog. Kasneje je postal skupaj z Anujem vladar kozmosa.
Zgodbe o uruški boginji Inani pripovedujejo, kako je morala priti v Eridu, da bi prejela darove civilizacije. Te vire moči je sprva poskušal pridobiti eridujski bog Enki, vendar je kasneje z veseljem sprejel, da je središče sveta postal Uruk. Zdi se, da tudi ta mitska pripoved nakazuje prenos oblasti z juga proti severu.
Babilonska pripoved govori, da je Eridu kot prvo mesto ustanovil bog Marduk. Eridu je bil »sveto mesto, kjer so z veseljem prebivali on (in drugi bogovi)«.
Na asirskem dvoru so posebni zdravniki, šolani po starodavnem erdujskem izročilu, napovedovali potek bolezni iz znakov in znamenj na telesu bolnika in jo zdravili z ustreznimi zaklinjanji in magičnimi sredstvi.
Sklici
- ↑ G. Leick (2002). Mesopotamia: The Invention of the City. Penguin.
- ↑ J.E. Taylor (1855). Notes on Abu Shahrein and Tell el Lahm. Journal of the Royal Asiatic Society 15: 404–415.
- ↑ C.R. Thompson (1920). The British Museum excavations at Abu Shahrain in Mesopotamia in 1918. Archaeologia 70: 101–144.
- ↑ The Excavations of 1919 at Ur, el-'Obeid, and Eridu, and the History of Early Babylonia. Man 25, Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland, 1925, str. 1–7.
- ↑ H.R. Hall (1923). Ur and Eridu: The British Museum Excavations of 1919. Journal of Egyptian Archaeology 9 (3/4): 177–195.
- ↑ S. Lloyd (1974). Abu Shahrein A Memorandum. Iraq 36: 129–138.
- ↑ F. Safar, M.A. Mustafa, S. Lloyd (1981). Eridu. Iraq: Ministry of Culture and Information, State Organization of Antiquites and Heritage.
- ↑ The Sumerian King List. Pridobljeno 15. decembra 2010.