Aachen: Razlika med redakcijama
Picture in higher resolution and better light - File:Aachen Germany Imperial-Cathedral-01.jpg |
|||
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
[[Slika: |
[[Slika:Aachen Germany Imperial-Cathedral-01.jpg|thumb|250px|Katedrala]] |
||
Prvi sledovi poselitve na območju današnjega mesta segajo v leta [[3000 pr.n.št.]] - [[2500 pr.n.št.]]. |
Prvi sledovi poselitve na območju današnjega mesta segajo v leta [[3000 pr.n.št.]] - [[2500 pr.n.št.]]. |
||
Redakcija: 10:24, 8. avgust 2016
Aachen ([áhən]; francosko Aix-la-Chapelle, nizozemsko Aken, arhaično slovensko: Cahe[1]) je mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija ob meji z Belgijo in Nizozemsko.
Zgodovina
Prvi sledovi poselitve na območju današnjega mesta segajo v leta 3000 pr.n.št. - 2500 pr.n.št..
Tudi v bronasti dobi (od 1600 pr.n.št.) je bilo območje poseljeno, kar pričajo grobovi iz tistega časa. V železni dobi so se na območje priselili Kelti. Samo ime Aachen izvira verjetno iz starogermanske besede »Ahha« kar pomeni voda. Okoli leta 1 so rimljani na območju današnjega mesta ustanovili naselbino Aquae Granni. Konec 4. stoletja in začetku 5. stoletja so se rimljani umaknili, vendar je območje kljub temu ostalo poseljeno.
Prva pisna omemba mesta sledi leta 765 ko je frankovski kralj Pipin Mali tu praznoval božične in veliko nočne praznike.
V Aachnu so skoraj 600 let kronali cesarje svetega rimskega cesarstva.V mestu je pokopan frankovski cesar Karel Veliki.
Tukaj so podpisali več aachenskih mirov in potekal je aachenski kongres. Med 2. svetovno vojno je bil Aachen prvo nemško mesto, ki so ga zavzeli zavezniki.
Partnerska mesta
- Liège (Belgija) od 1955
- Reims (Francija) od 1967
- Halifax/Calderdale (Združeno kraljestvo) od 1979
- Toledo (Španija) od 1985
- Ningbo (Kitajska) od 1986
- Arlington (Virginija) od 1993
- Kaapstad Južna Afrika od 1999
- Kostroma Ruska federacija od 2001
Prebivalstvo
31. decembra 2009 je imel Aachen 258.380 prebivalcev. Delež nezaposlenih je znašal 11.0 %, delež tujcev pa 17.7 %.
Kultura
Mesto je znano po gotski Aachenski stolnici v obliki šestnajstkotnika in Palatinski kapeli iz dobe Karolingov. V mestu se nahaja več muzejev, gledališč, kinodvoran in drugih kulturni ustanov.
Viri in literatura
- ↑ Splošni religijski leksikon, 2007, str. 1