Površinska napetost: Razlika med redakcijama
m+/dp/poenotenje označb |
|||
Vrstica 22: | Vrstica 22: | ||
Za površinsko napetost se uporabljajo oznake γ. [[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za površinsko napetost [[izpeljane enote SI|izpeljano]] [[fizikalna enota|enoto]] [[newton|N]]/[[meter|m]]. |
Za površinsko napetost se uporabljajo oznake γ. [[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za površinsko napetost [[izpeljane enote SI|izpeljano]] [[fizikalna enota|enoto]] [[newton|N]]/[[meter|m]]. |
||
Površinsko napetost nekateri kapjevin na meji z [[zrak]]om pri [[temperatura|temperaturi]] |
Površinsko napetost nekateri kapjevin na meji z [[zrak]]om pri [[temperatura|temperaturi]] 20 °C podaja razpredelnica.<ref>{{sktxt|Breuer|1993|pp=63}}.</ref><ref name="Phys Chem Surf">{{sktxt|Adamson|Gast|1997}}.</ref> |
||
{| class="wikitable" |
{| class="wikitable sortable" |
||
! [[kapljevina]] |
! [[kapljevina]] |
||
! <math>\gamma\! </math> |
! <math>\gamma\! </math> |
||
|- |
|- |
||
| [[živo srebro]] || 0, |
| [[živo srebro]] || 0,4865 N/m |
||
|- |
|- |
||
| [[voda]] || 0, |
| [[voda]] || 0,07286 ± 0,00005 |
||
|- |
|- |
||
| voda ( |
| voda (25 °C) || 0,07199 ± 0,00005 |
||
|- |
|- |
||
| voda ( |
| voda (50 °C) || 0,0679 |
||
|- |
|- |
||
| |
| voda (80 °C) || 0,0626 |
||
|- |
|- |
||
| [[ |
| [[benzen]] || 0,0288 |
||
|- |
|- |
||
| |
| benzen (30 °C) || 0,02756 |
||
|- |
|- |
||
| [[ |
| [[toluen]] || 0,02852 |
||
|- |
|||
| [[kloroform]] || 0,02667 |
|||
|- |
|||
| [[propionska kislina]] || 0,02669 |
|||
|- |
|||
| [[maslena kislina]] || 0,02651 |
|||
|- |
|||
| [[ogljikov tetraklorid]] || 0,02643 |
|||
|- |
|||
| [[butilacetat]] || 0,02509 |
|||
|- |
|||
| [[eter]] (25 °C) || 0,02014 |
|||
|- |
|||
| [[glicerol]] (18°C) || 0,0625 |
|||
|- |
|||
| [[oljčno olje]] || 0,033 |
|||
|} |
|} |
||
Redakcija: 03:11, 2. avgust 2016
Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča. Posledica tega je, da se kapljevine zberejo v kapljice, kot tudi kapilarnost, pojav, da se kapljevina, ki moči podlago, vzpne po stenah ozke cevke. Površinsko napetost izkoriščajo tudi nekatere žuželke za hojo po vodni gladini.
Vzrok
Površinska napetost je posledica privlačnih van der Waalsovih sil med molekulami kapljevine. V notranjosti kapljevine je vsaka molekula obdana z vseh strani z drugimi molekulami, zato jo van der Waalsove sile vlečejo enako v vse smeri in je rezultanta sil enaka nič. Za plast molekul na gladini pa to ne velja – molekule iz notranjosti kapljevine delujejo nanje s privlačnimi silami, ki jih pa molekule plina z druge strani ne uravnovesijo, tako da jih uravnovesi le nestisljivost kapljevine.
Čista voda ima pri standardnih pogojih površinsko napetost približno 70 mN/m. Površinsko napetost močno zmanjša dodatek mila, detergenta ali drugih amfifilnih snovi.
Koeficient površinske napetosti
Ker je za molekule energijsko ugodneje, če so v notranjosti kapljevine, kot če so na gladini, je potrebno opraviti delo, da se iz notranjosti kapljevine prinesemmolekulo na gladino in se s tem poveča njeno površino. Sorazmernosti koeficient med delom A in spremembo površine gladine ΔS je površinska napetost γ:
Zaradi površinske napetosti deluje na rob gladine sila F, ki je premo sorazmerna dolžini roba b. Sorazmernostni koeficient je spet površinska napetost γ:
Za površinsko napetost se uporabljajo oznake γ. Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko napetost izpeljano enoto N/m.
Površinsko napetost nekateri kapjevin na meji z zrakom pri temperaturi 20 °C podaja razpredelnica.[1][2]
kapljevina | |
---|---|
živo srebro | 0,4865 N/m |
voda | 0,07286 ± 0,00005 |
voda (25 °C) | 0,07199 ± 0,00005 |
voda (50 °C) | 0,0679 |
voda (80 °C) | 0,0626 |
benzen | 0,0288 |
benzen (30 °C) | 0,02756 |
toluen | 0,02852 |
kloroform | 0,02667 |
propionska kislina | 0,02669 |
maslena kislina | 0,02651 |
ogljikov tetraklorid | 0,02643 |
butilacetat | 0,02509 |
eter (25 °C) | 0,02014 |
glicerol (18°C) | 0,0625 |
oljčno olje | 0,033 |
Merjenje površinske napetosti
Za merjenje površinske napetosti so razvili številne metode:
Sklici
- ↑ Breuer (1993), str. 63.
- ↑ Adamson; Gast (1997).