Butilacetat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Butilacetati
Imena
IUPAC ime
butiletanol
Druga imena
n-butil ester, butil
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ECHA InfoCard 100.004.236
EC število
  • 204-658-1
Lastnosti
C6H12O2
Molska masa 116.16 g/mol
Videz brezbarvna tekočina z okusom sadja
Gostota 0.88 g/cm3
Tališče -74 °C (199 K, -101°F)
Vrelišče 126 °C (399 K, 256°F)
0.7 g/100 ml (20.0 °C)
Nevarnosti
R-stavki (zastarelo) R11, R36/37
S-stavki (zastarelo) S2, S9, S16, S25, S33
Plamenišče 24 °C (297 K)
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Butilacetat (tudi butiletanol) je organska zmes, ki se uporablja kot topilo pri proizvodnji lakov in drugih produktov. Prav tako se uporablja kot umetna sadna aroma v hrani kot so bonboni, sladoled, siri in različne slaščice. Najdemo ga v mnogih vrstah sadja, kjer skupaj z drugimi kemičnimi snovmi prispeva k izgradnji okusa.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Butilacetati so lahkovnetljive snovi, zato jih je potrebno hraniti stran od virov vžiga in statičnega naelektrenja. Dražijo oči in dihala, zato se je treba kontaktu z očmi izogibati uporabo očal. Dolgotrajna izpostavljenost povzroča glavobol, omotico, slabost in bruhanje.

Gorenje butilacetata lahko povzroči nastanek ogljikovega monoksida. Izogibati se je potrebno vdihavanju le tega.

Snov, ki je brezbarvna, lahko vnetljiva tekočina s sladkim vonjem banane, doseže vrelišče pri 126 0C, tališče pri -78 0C, plamenišče pri 22 0C in vnetišče pri 420 0C.

Butilacetati so hlapni pri normalnem tlaku. Potrebno jih je odstraniti od odprtega ognja, drugig virov vžiga, ne segrevati in zaščititi pred soncem in toploto. Preprečiti je potrebno stik z oksidirajočimi substancami, močnih kislin, baz in alkalijskih hidroksidov. Pri razkroju se lahko pojaviji nevarni produkti kot so peroksidi.

Toksikoliški podatki[uredi | uredi kodo]

Dražijo oči in respiratorne organe. Dolgotrajna izpostavljenost povzroča glavobol, omotoco, slabost in bruhanje. V redkih primerih lahko povzroča neurotoksičnost. Draži oči in izsušuje kožo, kar lahko privede do dermatitisa. Dolgotrajna izpostavljenost povzroča okvaro jeter.

  • akutna toksičnost - oralna: LD 50 (podgana): 13100 mg/kg
  • akutna toksičnost - dermalna: LD 50 (rbt)> 5 g/kg
  • akutna toksičnost - inhalatorno: LD 50 (podgana): 2000 ppm/4h

Ekotoksikološki podatki/učinki na okolje:[uredi | uredi kodo]

Ekotoksičnost

Vodni organizmi LD 50>1000 mg/l, LC 50 (riba-Leuciscus idus, 96 ur):>141 mg/l.

Odstranjevanje

So biološko razgradljivi, hitra fotokemična oksidacija na zraku.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]