Butilacetat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Butilacetati
IUPAC-ime butiletanol
Druga imena n-butil ester, butil
Identifikatorji
Številka CAS 123-86-4
PubChem javascript:%20void%20window.open('../image/structurefly.cgi?cid=31272&width=400&height=400',%20'StructureFly',%20'resizable=yes,%20scrollbars=yes,%20WIDTH=620,%20HEIGHT%20=%20620')
EINECS število 204-658-1
SMILES
Lastnosti
Molekulska formula C6H12O2
Molekulska masa 116.16 g/mol
Videz brezbarvna tekočina z okusom sadja
Gostota 0.88 g/cm3
Tališče

-74 °C (199 K, -101°F)

Vrelišče

126 °C (399 K, 256°F)

Topnost (voda) 0.7 g/100 ml (20.0 °C)
Nevarnosti
R-stavki R11, R36/37
S-stavki S2, S9, S16, S25, S33
Plamenišče 24 °C (297 K)
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Butilacetat (tudi butiletanol) je organska zmes, ki se uporablja kot topilo pri proizvodnji lakov in drugih produktov. Prav tako se uporablja kot umetna sadna aroma v hrani kot so bonboni, sladoled, siri in različne slaščice. Najdemo ga v mnogih vrstah sadja, kjer skupaj z drugimi kemičnimi snovmi prispeva k izgradnji okusa.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Butilacetati so lahkovnetljive snovi, zato jih je potrebno hraniti stran od virov vžiga in statičnega naelektrenja. Dražijo oči in dihala, zato se je treba kontaktu z očmi izogibati uporabo očal. Dolgotrajna izpostavljenost povzroča glavobol, omotico, slabost in bruhanje.

Gorenje butilacetata lahko povzroči nastanek ogljikovega monoksida. Izogibati se je potrebno vdihavanju le tega.

Snov, ki je brezbarvna, lahko vnetljiva tekočina s sladkim vonjem banane, doseže vrelišče pri 126 0C, tališče pri -78 0C, plamenišče pri 22 0C in vnetišče pri 420 0C.

Butilacetati so hlapni pri normalnem tlaku. Potrebno jih je odstraniti od odprtega ognja, drugig virov vžiga, ne segrevati in zaščititi pred soncem in toploto. Preprečiti je potrebno stik z oksidirajočimi substancami, močnih kislin, baz in alkalijskih hidroksidov. Pri razkroju se lahko pojaviji nevarni produkti kot so peroksidi.

Toksikoliški podatki[uredi | uredi kodo]

Dražijo oči in respiratorne organe. Dolgotrajna izpostavljenost povzroča glavobol, omotoco, slabost in bruhanje. V redkih primerih lahko povzroča neurotoksičnost. Draži oči in izsušuje kožo, kar lahko privede do dermatitisa. Dolgotrajna izpostavljenost povzroča okvaro jeter.

  • akutna toksičnost - oralna: LD 50 (podgana): 13100 mg/kg
  • akutna toksičnost - dermalna: LD 50 (rbt)> 5 g/kg
  • akutna toksičnost - inhalatorno: LD 50 (podgana): 2000 ppm/4h

Ekotoksikološki podatki/učinki na okolje:[uredi | uredi kodo]

Ekotoksičnost

Vodni organizmi LD 50>1000 mg/l, LC 50 (riba-Leuciscus idus, 96 ur):>141 mg/l.

Odstranjevanje

So biološko razgradljivi, hitra fotokemična oksidacija na zraku.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]