Bodleianova knjižnica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
Novejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
nov članek iz en wiki
 
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infobox library
{{Infobox library
| library_name = Bodleianova Library
| library_name = Bodleianova knjižnica
| name_en = Bodleian Library
| name_en = Bodleian Library
| library_logo =
| library_logo =
| image = Bodleian 20040124.jpg
| image = Bodleian 20040124.jpg
| caption = Vhod v kjižnico z grbom enega od kolidžev
| caption = Vhod v knjižnico z grbom enega od kolidžev
| country = [[Združeno kraljestvo]]
| country = [[Združeno kraljestvo]]
| type = Univerzitetna knjižnica
| type = Univerzitetna knjižnica
Vrstica 17: Vrstica 17:
| collection_size = 12M+<ref name=Size>{{cite web|url=http://www.bodleian.ox.ac.uk/about/|title=Bodleian Libraries - About us|work=ox.ac.uk}}</ref>
| collection_size = 12M+<ref name=Size>{{cite web|url=http://www.bodleian.ox.ac.uk/about/|title=Bodleian Libraries - About us|work=ox.ac.uk}}</ref>
| criteria =
| criteria =
| legal_deposit = vključno Legal Deposit Libraries Act 2003
| legal_deposit = Zakon o obveznem izvodu iz leta 2003 (Legal Deposit Libraries Act 2003)
| req_to_access = Staro šolsko dvorišče, Divinity School, Razstavna soba in prodajalna spominkov so odprti za javnost
| req_to_access = Staro šolsko dvorišče, Teološka šola (Divinity School), Razstavna soba in prodajalna spominkov so odprti za javnost
| annual_circulation =
| annual_circulation =
| pop_served =
| pop_served =
| members = Študenti in profesorji Univerze v Oxfordu
| members = študenti in profesorji Univerze v Oxfordu
| budget =
| budget =
| director = Richard Ovenden
| director = Richard Ovenden
Vrstica 29: Vrstica 29:
}}
}}


'''Bodleianova knjižnica''' (/ bɒdliən, bɒdliːən /) je glavna raziskovalni [[knjižnica]] [[Univerza v Oxfordu|Univerze v Oxfordu]] in je ena najstarejših knjižnic v Evropi. Z več kot 12 milijoni predmetov je druga največja knjižnica v Veliki Britaniji za British Library. V skladu z Zakonom o obveznem izvodu iz leta 2003, je ena od šestih knjižnic, ki hrani dela, objavljena v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]]<ref>Legal Deposit Libraries Act 2003</ref><ref>{{cite web|url=http://www.llgc.org.uk/aldl/|title=Agency for the Legal Deposit Libraries|work=llgc.org.uk}}</ref> in po irskem zakonu ima pravico zahtevati en izvod vsake knjige, objavljene v [[Irska|Republiki Irski]]. <ref>S198(5) Copyright and Related Rights Act 2000</ref> Oxfordskim raziskovalcem je zanan kot "Bodley" ali "Bod" in deluje predvsem kot referenčna knjižnica, dokumenti se na splošno ne smejo odstraniti iz čitalnice.
'''Bodleianova knjižnica''' (/bɒdliən, bɒdliːən /) je glavna raziskovalna [[knjižnica]] [[Univerza v Oxfordu|Univerze v Oxfordu]] in ena najstarejših knjižnic v Evropi. Z več kot 12 milijoni predmetov je druga največja knjižnica v Veliki Britaniji za [[Britanska knjižnica|Britansko knjižnico|]]. V skladu z Zakonom o obveznem izvodu iz leta 2003 je ena od šestih knjižnic, ki hrani dela, objavljena v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]]<ref>Legal Deposit Libraries Act 2003</ref><ref>{{cite web|url=http://www.llgc.org.uk/aldl/|title=Agency for the Legal Deposit Libraries|work=llgc.org.uk}}</ref>. Po irskem zakonu ima pravico zahtevati en izvod vsake knjige, objavljene v [[Irska|Republiki Irski]]. <ref>S198(5) Copyright and Related Rights Act 2000</ref> Oxfordki študenti ga poznajo kot "Bodley" ali "Bod" in deluje predvsem kot strokovna priročna knjižnica, dokumenti se ne smejo odnesti iz čitalnice.


V letu 2000 so bile številne knjižnice znotraj univerze združene za namen upravljanja, pod prvotnim imenom Oxford University Library Services (OULS), od leta 2010 pa kot Bodleian Libraries, od katerih je Bodleianova knjižnica največja.
Leta 2000 so bile številne knjižnice univerze združene zaradi upravljanja pod prvotnim imenom Oxford University Library Services (OULS), od leta 2010 kot Bodleian Libraries, od katerih je Bodleianova knjižnica največja.


Vsi [[kolidž]]i Univerze v Oxfordu imajo svoje knjižnice, številne so tudi starejše kot Bodleianova in vse so še naprej v celoti neodvisne od Bodleianove. So pa združene v OLIS (Oxford Libraries Information System). Velik del arhiva knjižnic je bil digitaliziran in je dostopen na spletu od leta 2015. <ref>Jonathan Jones, [http://www.theguardian.com/books/2015/aug/08/bodleian-library-oxford-archive-online-illumination-for-all-democratic Oxford’s online Bodleian archive: illumination for all], The Guardian, 8 August 2015.</ref>
Vsi [[kolidž]]i Univerze v Oxfordu imajo svoje knjižnice, številne so tudi starejše kot Bodleianova in so v celoti neodvisne od Bodleianove. So pa združene v OLIS (Oxford Libraries Information System). Velik del arhiva knjižnic je bil digitaliziran in je od leta 2015 dostopen na spletu. <ref>Jonathan Jones, [http://www.theguardian.com/books/2015/aug/08/bodleian-library-oxford-archive-online-illumination-for-all-democratic Oxford’s online Bodleian archive: illumination for all], The Guardian, 8 August 2015.</ref>


== Lokacija ==
== Lokacija ==
Bodleianova knjižnica zavzema skupino petih objektov v bližini Broad Street: iz 15. stoletja Library Duke Humfrey, iz 17. stoletja Schools Quadrangle, iz 18. stoletja Clarendon Building in Radcliffe Camera in iz 21. stoletja Weston Library, z Bodleian Law Library nekaj sto metrov stran v South Park Road. Od 19. stoletja so bila zgrajena številna podzemna skladišča, ima pa tudi več skladiščnih prostorov izven tega.
Bodleianova knjižnica zavzema skupino petih objektov v bližini ulice Broad: iz 15. stoletja Library Duke Humfrey, iz 17. stoletja Schools Quadrangle, iz 18. stoletja Clarendon Building in Radcliffe Camera in iz 21. stoletja Weston Library z Bodleian Law Library nekaj sto metrov stran na cesti South Park. Od 19. stoletja so bila zgrajena številna podzemna skladišča, ima pa tudi več skladiščnih prostorov poleg tega.


=== Vstop ===
=== Vstop ===
Preden se jim dovoli dostop do knjižnice, morajo novi uporabniki podpisati uradno izjavo. Ta izjava je bila tradicionalno ustna prisega, zdaj pa se običajno opravi s podpisom pisma s podobnim učinkom. Slovesnost, v kateri bralci recitirajo izjavo se še vedno izvaja za tiste, ki želijo, da jih sprejmejo; ti se pojavijo predvsem na začetku Michaelmasovega roka. Zunanji bralci (ki niso vezani na univerzo) morajo še vedno pred vpisom recitirati ustno izjavo. Sprejemni urad ima veliko zbirko prevodov izjave, ki omogoča tistim, ki niso angleško govoreči, da recitirajo v svojem prvem jeziku. Angleško besedilo izjave se glasi, kot sledi:
Novi uporabniki knjižnice se morajo strinjati z uradno izjavo. Ta izjava je bila tradicionalno ustna prisega, zdaj pa je treba podpisati pismo. Slovesnost, na kateri bralci recitirajo izjavo, je še vedno mogoča za tiste, ki želijo, da jih sprejmejo; to je predvsem na začetku jesenskega semestra ("Michaelmas term"). Zunanji bralci (ki niso na univerzi) morajo še vedno pred vpisom recitirati ustno izjavo. Sprejemni urad ima veliko zbirko prevodov izjave, ki omogoča tistim, ki ne ne govorijo angleško, da je recitirajo v svojem. Angleško besedilo izjave se glasi:


:''Obvezujem se, da ne bom odstranil iz knjižnice, ne označil, uničil ali poškodoval na kakršen koli način, katerikoli volumen, dokument ali drug predmet, ki pripada njej ali je v njenem skrbništvu; ne bom v knjižnico prinašal ali prižgal nobenega ognja ali plamena, ne kadil v knjižnici; in obljubim, da bom spoštoval vsa pravila knjižnice.''
''Zavezujem se, da iz knjižnice ne bom odstranil, označil, uničil ali kakor koli poškodoval nobene knjige, dokumenta ali drugega predmeta, ki ji pripada ali je v njenem skrbništvu; v knjižnico ne bom prinašal ali prižgal nobenega ognja ali plamena, v njej ne bom kadil in obljubim, da bom spoštoval vsa pravila knjižnice.''


To je prevod tradicionalne latinske prisege (originalna različica ni prepovedala kajenja [[tobak]]a, zato so bile knjižnice neogrevane, ker so bili požari tako nevarni):''
To je prevod tradicionalne latinske prisege (originalna različica ni prepovedala kajenja [[tobak]]a, zato so bile knjižnice neogrevane, ker so bili požari tako nevarni):''
Vrstica 48: Vrstica 48:
== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
=== 14. in 15. stoletje ===
=== 14. in 15. stoletje ===
Bodleianova knjižnica v sedanji obliki ima stalno zgodovino iz leta 1602, njene korenine pa segajo še dlje. Namensko urejena najprej znana knjižnica, ki je obstajala v Oxfordu, je bila ustanovljena v štirinajstem stoletju po volji Thomasa Cobhama, škofa iz [[Worcester]]a (r. 1327). Ta majhna zbirka z verigo priklenjenih knjig se je nahajala nad severni strani Univerze, v cerkvi sv. Marije Device, na High Street. <ref>Philip, Ian (1983) ''The Bodleian Library in the Seventeenth and Eighteenth Centuries''. Oxford: Clarendon Press ISBN 0-19-822484-2; p. 5</ref><ref>''The Bodleian Library''. London: Jarrold & Sons, 1976 ISBN 0-900177-62-4.</ref> Ta zbirka še naprej vztrajno rastla, vendar, ko je Humphrey, vojvoda Gloucesterski (brat [[Henrik Vi. Angleški|Henrika VI.]]) med letoma 1435 in 1437 podaril veliko zbirko [[rokopis]]ov, je postal prostor nezadosten in je bila potrebna večja stavba. Primeren prostor je bil dokončno zgrajen nad Divinity School in končan leta 1488. Ta prostor je še vedno znan kot knjižnica vojvode Humfreya. <ref name="Jarrold 1976">''The Bodleian Library'' 1976. See also Bodleian history page at http://www.bodleian.ox.ac.uk/bodley/about-us/history</ref>
Bodleianova knjižnica v sedanji obliki ima stalno zgodovino od leta 1602, njene korenine pa segajo še dlje. Prvo namensko urejeno knjižnico v Oxfordu je v 14. stoletju ustanovil Thomas Cobham, škof iz [[Worcester]]a (rojen 1327). Ta majhna zbirka z verigo priklenjenih knjig je bila na severni strani univerze, v cerkvi svete Marije Device, na High Street. <ref>Philip, Ian (1983) ''The Bodleian Library in the Seventeenth and Eighteenth Centuries''. Oxford: Clarendon Press ISBN 0-19-822484-2; p. 5</ref><ref>''The Bodleian Library''. London: Jarrold & Sons, 1976 ISBN 0-900177-62-4.</ref> Vztrajno se je povečevala. Ko je Humphrey, vojvoda Gloucestrski, (brat [[Henrik Vi. Angleški|Henrika VI.]]), med letoma 1435 in 1437 podaril veliko zbirko [[rokopis]]ov, je postal prostor premajhen in je bila potrebna večja stavba. Primeren prostor je bil dokončno zgrajen nad Teološki šoli in končan leta 1488. Ta prostor je še vedno znan kot knjižnica vojvode Humphreya. <ref name="Jarrold 1976">''The Bodleian Library'' 1976. See also Bodleian history page at http://www.bodleian.ox.ac.uk/bodley/about-us/history</ref>


=== Sir Thomas Bodley in ponovna ustanovitev Univerzitetne knjižnice ===
=== Sir Thomas Bodley in ponovna ustanovitev univerzitetne knjižnice ===
Pozno v šestnajstem stoletju je knjižnica nazadovala; pohištvo je bilo prodano in le tri od prvotnih knjig, ki so pripadale vojvodi Humfreyu so ostale v zbirki. Šele leta 1598 se je knjižnica začela ponovno razvijati, ko je Thomas Bodley (nekdanji profesor iz Merton kolidža) pisal podkanclerju univerze in ponudil podporo za razvoj knjižnice.<ref> Philip, Ian (1983); str. 1 </ref> Knjižnica vojvode Humfreya je bila prenovljena in Bodley je podaril nekaj svojih knjig. Knjižnica je bila uradno ponovno odprta 8. novembra 1602 pod imenom »Bodleianova knjižnica« (uradno Bodleyjeva knjižnica).
Pozno v 16. stoletju je knjižnica nazadovala; pohištvo je bilo prodano in le tri od prvotnih knjig, ki so pripadale vojvodi Humphreyju, so ostale v zbirki. Šele leta 1598 se je knjižnica začela ponovno razvijati, ko je Thomas Bodley (nekdanji profesor iz kolidža Merton) pisal podkanclerju univerze in ponudil pomoč za razvoj knjižnice.<ref> Philip, Ian (1983); str. 1 </ref> Knjižnica vojvode Humphreyja je bila prenovljena in Bodley je podaril nekaj svojih knjig. Uradno je bila ponovno odprta 8. novembra 1602 pod imenom "Bodleianova knjižnica" (uradno Bodleyjeva knjižnica).


Zbirateljski interesi Bodleya so bili različni; zgodovinar Ian Philip pravi, da je bil že junija 1603 poskus dobiti rokopise iz Turčije in je bil v istem času »pridobljena prva kitajska knjiga«. <ref>Philip, Ian (1983); p. 19</ref> Leta 1610 je Bodley sklenil dogovor s Stationers Company v [[London]]u, da bi bil izvod vsake knjige registriran pri njih v knjižnici. Bodleianova zbirka je rasla tako hitro, da je bila stavba med letoma 1610-1612 spet razširjena, (znana kot Arts End) in še enkrat v letih 1634-1637. Ko je leta 1654 umrl John Selden, je zapustil Bodleianu svojo obsežno zbirko knjig in rokopisov. Kasneje je poleg knjižnice vojvode Humfreya nastala še enota »Selden End«.
Zbirateljski interesi Bodleyja so bili različni; zgodovinar Ian Philip pravi, da je bil že junija 1603 poskus dobiti rokopise iz Turčije in je bila v istem času "pridobljena prva kitajska knjiga". <ref>Philip, Ian (1983); p. 19</ref> Leta 1610 je Bodley sklenil dogovor s Stationers Company v [[London]]u, da bi bil izvod vsake knjige registriran pri njih v knjižnici. Bodleianova zbirka je rasla tako hitro, da je bila stavba med letoma 1610–1612 spet razširjena (znana kot Arts End) in še enkrat v letih 1634–1637. Ko je leta 1654 umrl John Selden, je zapustil Bodleianu svojo obsežno zbirko knjig in rokopisov. Pozneje je poleg knjižnice vojvode Humphreyja nastala še enota »Selden End«.


=== Štirikotnik šolskih poslopij in stolp Petih redov ===
=== Štirikotnik šolskih poslopij in stolp Petih redov ===
V času Bodleyeve smrti leta 1612, je bila načrtovana nadaljnja širitev knjižnice. Štirikotnik šolskih poslopij (včasih navedena tudi kot ''Old Schools Quadrangle’’ ali ''Old Library'') je bil zgrajen med letoma 1613 in 1619 z dodatkom treh kril za Proscholium in Ats End. Stolp predstavlja glavni vhod v knjižnico in je znan kot Stolp petih redov (''Tower of the Five Orders''). Stolp je dobil tako ime, ker je okrašen s stebri vsakega od petih redov [[klasična arhitektura|klasične arhitekture]]: [[toskanski slog|toskanski]], [[dorski slog|dorski]], [[jonski slog|jonski]], [[korintski slog|korintski]] in [[kompozitni slog|kompozitni]].
Ko je leta 1612 Bodley umrl, je bila načrtovana nadaljnja širitev knjižnice. Štirikotnik šolskih poslopij (včasih navedena tudi kot ''Old Schools Quadrangle’’ ali ''Old Library'') je bil zgrajen med letoma 1613 in 1619 z dodatkom treh kril za Proscholium in Ats End. Stolp je glavni vhod v knjižnico in je znan kot Stolp petih redov (''Tower of the Five Orders''). Stolp je dobil tako ime, ker je okrašen s stebri vsakega od petih redov [[klasična arhitektura|klasične arhitekture]]: [[toskanski slog|toskanski]], [[dorski slog|dorski]], [[jonski slog|jonski]], [[korintski slog|korintski]] in [[kompozitni slog|kompozitni]].


Trije trakti štirikotnika imajo tri etaže: sobe v pritličju in zgornjih nadstropjih štirikotnika (razen knjižnica vojvode Humfreya, nad Divinity School) so bile prvotno uporabljene kot predavalnice in galerija. V predavalnicah so še vedno označeni napisi nad vrati. Ko so se zbirke knjižnice razširile, so te prostore postopoma prevzeli, visokošolska predavanja in izpiti pa so se preselili v novoustanovljeno univerzitetno šolsko stavbo. Umetniška zbirka je bila prenesena v [[Ashmoleov muzej |Ashmolean]]. Ena od šol sedaj uporablja za gostovanje razstave zakladov knjižnice, medtem ko se ostale uporabljajo kot pisarne in sejne sobe za skrbnike knjižnice.
Tri krila štirikotnika imajo tri nadstropja: sobe v pritličju in zgornjih nadstropjih štirikotnika (razen knjižnica vojvode Humphreyja, nad (Teološko šolo) so bile prvotno uporabljene kot predavalnice in galerija. V predavalnicah so še vedno označeni napisi nad vrati. Ko so se zbirke knjižnice razširile, so te prostore postopoma prevzeli, visokošolska predavanja in izpiti pa so se preselili v novoustanovljeno univerzitetno šolsko stavbo. Umetniška zbirka je bila prenesena v [[Ashmoleov muzej |Ashmolean]]. Ena od šol se zdaj uporablja za gostovanje razstave zakladov knjižnice, medtem ko se druge uporabljajo kot pisarne in sejne sobe za skrbnike knjižnice.
[[File:bodleiandoorway1.jpg|thumb|Vhod v ‘’Schola Moralis Philosophiae’’ (šola moralne filozofije) pri Bodleianovi knjižnici (zdaj vhod za osebje Schools Quadrangle)]]
[[File:bodleiandoorway1.jpg|thumb|Vhod v ‘’Schola Moralis Philosophiae’’ (Šola moralne filozofije) pri Bodleianovi knjižnici (zdaj vhod za osebje Schools Quadrangle)]]
[[File:The Tower of the Five Orders Oxford.jpg|thumb|Stolp petih redov, kot se vidi od vhoda v Divinity School]]
[[File:The Tower of the Five Orders Oxford.jpg|thumb|Stolp petih redov, kot se vidi od vhoda v Teološko šolo]]
[[File:Bodleian from Radcliffe Square.jpg|thumb|Knjižnica iz Radcliffe Square]]
[[File:Bodleian from Radcliffe Square.jpg|thumb|Knjižnica z Radcliffovega trga]]
[[File:The Bodleian Library from the south entrance.jpg|thumb|Dvorišče Bodleianove knjižnice iz južnega vhoda, pogled na severni vhod]]
[[File:The Bodleian Library from the south entrance.jpg|thumb|Dvorišče Bodleianove knjižnice z južnega vhoda, pogled na severni vhod]]


=== Pozno 17. in 18. stoletje ===
=== Pozno 17. in 18. stoletje ===
[[File:Architectural Study (Old Schools Hall, Oxford) LACMA M.2008.40.905.jpg|thumb|200px|Bodleianova knjižnica Henry Fox Talbota, okoli 1843/46]]
[[File:Architectural Study (Old Schools Hall, Oxford) LACMA M.2008.40.905.jpg|thumb|200px|Bodleianova knjižnica, fotografija Henryja Foxa Talbota, okoli 1843/46]]
Dogovor s podjetjem Stationers je pomenilo, da je bila rast zalog konstantna in veliko tudi število velikih volil in prevzemov drugih izvodov. Do ustanovitve [[Britanski muzej|Britanskega muzeja]] leta 1753, je bil Bodleian dejansko nacionalna knjižnica Anglije. Za Bodleianom, sta Knjižnica Univerze Cambridge in Kraljeva knjižnica najbolj obsežni knjižni zbirki v Angliji in [[Wales]]u.
Dogovor s podjetjem Stationers je pomenilo, da je bila rast zalog stalana in veliko tudi število velikih volil in prevzemov drugih izvodov. Do ustanovitve [[Britanski muzej|Britanskega muzeja]] leta 1753 je bil Bodleian dejansko nacionalna knjižnica Anglije. Za Bodleianom sta Knjižnica Cambriške univerze in Kraljeva knjižnica najbolj obsežni knjižni zbirki v Angliji in [[Wales]]u.


[[Astronom]] Thomas Hornsby je opazoval prehod [[Venera|Venere]] iz Stolpa petih redov leta 1769. <ref>University of Oxford: Museum of the History of Science, [http://www.mhs.ox.ac.uk/venus/html/exhibition/oxford-observations.htm “The most noble problem in nature: the transit of Venus in the eighteenth century”] online catalogue of an exhibition held in 2004</ref>
[[Astronom]] Thomas Hornsby je leta 1769 opazoval prehod [[Venera|Venere]] s Stolpa petih redov . <ref>University of Oxford: Museum of the History of Science, [http://www.mhs.ox.ac.uk/venus/html/exhibition/oxford-observations.htm “The most noble problem in nature: the transit of Venus in the eighteenth century”] online catalogue of an exhibition held in 2004</ref>


=== Radcliffe Camera ===
=== Radcliffe Camera ===
Ob koncu 18. stoletja je nadaljnja rast knjižnice zahtevala še več prostora. Leta 1860 je bilo knjižnici dovoljeno prevzeti sosednjo stavbo, znano kot Radcliffe Camera. Zasnovana v neoklasicističnem slogu in zgrajena v letih 1737-1749 za notranjo znanstveno knjižnico Radcliffe. Gradnja in vzdrževanje knjižnice je bila financirana iz zapuščine Johna Radcliffa, pomembnega [[zdravnik]]a, ki je ob smrti leta 1714 zapustil 40.000 £. V skladu s pogoji iz njegove volje, se je gradnja začela šele leta 1737. Zunanjost je bila končana leta 1747, v notranjosti pa do leta 1748, čeprav je bila otvoritev knjižnice odložena do 13. aprila 1749.
Ob koncu 18. stoletja je nadaljnja rast knjižnice zahtevala še več prostora. Leta 1860 je bilo knjižnici dovoljeno prevzeti sosednjo stavbo, znano kot Radcliffe Camera. Zasnovana v neoklasicističnem slogu in zgrajena v letih 1737–1749 za notranjo znanstveno knjižnico Radcliffe. Gradnja in vzdrževanje knjižnice sta bila financirana iz zapuščine Johna Radcliffa, pomembnega [[zdravnik]]a, ki je ob smrti leta 1714 zapustil 40.000 £. V skladu s pogoji iz njegove oporoke se je gradnja začela šele leta 1737. Zunanjost je bila končana leta 1747, notranjosti pa do leta 1748, čeprav je bilo odprtje knjižnice odloženo do 13. aprila 1749.


Leta 1861 so medicinske in znanstvene zbirke knjižnice prenesli v Radcliffe Science Library, ki je bila zgrajena bolj proti severu ob Univerzitetnem muzeju.
Leta 1861 so medicinske in znanstvene zbirke knjižnice prenesli v Radcliffe Science Library, ki je bila zgrajena bolj proti severu ob Univerzitetnem muzeju.


=== Zgradba Clarendon ===
=== Zgradba Clarendon ===
Zgradbo Clarendon je oblikoval Nicholas Hawksmoor in je bila zgrajena med letoma 1711 in 1715, sprva kot tiskarns Oxford University Press. T jo je izpraznil na začetku devetnajstega stoletja, ko jo je univerza namenila za upravne namene. Leta 1975 je bila izročena Bodleianovi knjižnici, ki zdaj zagotavlja pisarne in prostor za srečanje starejših članov osebja. <ref>Jenkins, S. [http://www.oxfordhistory.org.uk/broad/buildings/south/clarendon.html Clarendon Building]. Accessed 9 October 2013.</ref>
Zgradbo Clarendon je oblikoval Nicholas Hawksmoor in je bila zgrajena med letoma 1711 in 1715, sprva kot tiskarna Oxford University Press. Izpraznjena je bila na začetku 19. stoletja, ko jo je univerza namenila za upravne namene. Leta 1975 je bila izročena Bodleianovi knjižnici, ki zdaj zagotavlja pisarne in prostor za srečevanje starejših članov osebja. <ref>Jenkins, S. [http://www.oxfordhistory.org.uk/broad/buildings/south/clarendon.html Clarendon Building]. Accessed 9 October 2013.</ref>
[[File:Radcliffe Camera, Oxford - Oct 2006.jpg|thumb|Radcliffe Camera iz univerzitetne cerkve]]
[[File:Radcliffe Camera, Oxford - Oct 2006.jpg|thumb|Radcliffe Camera iz univerzitetne cerkve]]


=== 20. stoletje in potem ===
=== 20. stoletje in potem ===
Leta 1911 je zakon o avtorskih pravicah (zdaj nadomešča Zakonom o obveznem izvodu publikacij knjižnice 2003) podaljšal dogovor, tako da je bila Bodleian ena od šestih (v tistem času) knjižnic v Združenem kraljestvu, ki je dobila obvezni izvod, kjer mora biti izvod vsake avtorsko zaščitene knjige shranjen.
Leta 1911 je zakon o avtorskih pravicah (zdaj je nadomeščen z zakonom o obveznem izvodu publikacij knjižnice, 2003) podaljšal dogovor, tako da je bila Bodleyeva knjižnica ena od šestih (v tistem času) knjižnic v Združenem kraljestvu, ki je dobila obvezni izvod, v kateri mora biti shranjen izvod vsake avtorsko zaščitene knjige.


Med letoma 1909 in 1912, je bilo zgrajeno podzemlje pod Radcliffe Camero in Radcliffe trgom. V letu 1914 se je skupno število knjig v zbirkah knjižnice povečalo čez 1 milijon. Do leta 1920 je knjižnica potrebovala nadaljnjo širitev prostora. Leta 1937 so se začela gradbena dela stavbe New Bodleian, nasproti stavbe Clarendon, na severovzhodnem vogalu Broad Street.
Med letoma 1909 in 1912 je bilo zgrajeno podzemlje pod Radcliffe Camero in Radcliffovim trgom. Leta 1914 se je skupno število knjig v zbirkah knjižnice povečalo čez 1 milijon. Do leta 1920 je knjižnica potrebovala nadaljnjo širitev prostora. Leta 1937 so se začela gradbena dela stavbe New Bodleian, nasproti stavbe Clarendon, na severovzhodnem vogalu Broad Street.


New Bodleian je zasnoval arhitekt Sir Giles Gilbert Scott. Gradnja je bila končana leta 1940. Stavba je bila inovativno oblikovana kot [[zigurat]], s 60% skladišča pod nivojem tal. <ref>{{citation |title=A university library for the twenty-first century: a report to Congregation by the Curators of the University Libraries|journal=Oxford University Gazette |publisher=University of Oxford |date= 22 September 2005 |volume=4743 |url=http://www.ox.ac.uk/gazette/2005-6/supps/1_4743.htm|accessdate=14 February 2012}}</ref><ref>Craster, H. H. E. (1941) "The Bodleian Library Extension Scheme", in: ''Bulletin of the John Rylands Library''; vol. 25, pp. 83–96</ref> Predor pod Broad Street povezuje stare in nove stavbe knjižnice in vsebuje pešpot, mehanski transporter knjig in sistem pnevmatske Lamson cevi, ki je bila uporabljena za naročilo knjige, dokler je bil uveden elektronski avtomatiziran sistem v letu 2002. Sistem Lamson cevi je bil še naprej v uporabi pri bralcih, ki zahtevajo dostavo rokopisov v knjižnico vojvode Humfreya, dokler ni bil julija 2009 izklopljen. V letu 2010 je bilo napovedano, da bo treba tekoči trak, ki je bil v uporabi za prevoz knjig pod Broad Street vse od leta 1940, zapreti in razstaviti. New Bodleian si zaprli 29. julija 2011.
New Bodleian je zasnoval arhitekt Sir Giles Gilbert Scott. Gradnja je bila končana leta 1940. Stavba je bila inovativno oblikovana kot [[zigurat]], s 60 % skladišča pod nivojem tal. <ref>{{citation |title=A university library for the twenty-first century: a report to Congregation by the Curators of the University Libraries|journal=Oxford University Gazette |publisher=University of Oxford |date= 22 September 2005 |volume=4743 |url=http://www.ox.ac.uk/gazette/2005-6/supps/1_4743.htm|accessdate=14 February 2012}}</ref><ref>Craster, H. H. E. (1941) "The Bodleian Library Extension Scheme", in: ''Bulletin of the John Rylands Library''; vol. 25, pp. 83–96</ref> Predor pod Broad Street povezuje stare in nove stavbe knjižnice in vsebuje pešpot, mehanski transporter knjig in sistem pnevmatske cevi Lamson, ki so ga uporabljali za naročilo knjige, dokler ni bil leta 2002 uveden elektronsko avtomatizirani sistem. Bralci so sistem s cevjo še naprej uporabljali, kadar so zahtevali dostavo rokopisov v knjižnico vojvode Humphreyja, julija 2009 pa je bil izklopljen. Leta 2010 je bilo napovedano, da bo treba tekoči trak, ki je bil v uporabi za prevoz knjig pod Broad Street vse od leta 1940, zapreti in razstaviti. New Bodleian so zaprli 29. julija 2011.


=== Današnja in bodoča knjižnica ===
=== Današnja in bodoča knjižnica ===
[[File:New Bodleian Library November 2011.JPG|thumb|New Bodleian Library medtem ko je bila zaprta med večjo prenovo v novembru 2011]]
[[File:New Bodleian Library November 2011.JPG|thumb|New Bodleian Library, medtem ko je bila zaprta med večjo prenovo novembra 2011]]
Stavba New Bodleian je bila obnovljena za svojo prvotno fasado zaradi izboljšanega skladišča za redke in krhke materiale, kot tudi boljše možnosti za bralce in obiskovalce. Ponovno je bila odprta 21. marca 2015. <ref>{{cite web|title=Weston Library opens to academics after £80m revamp|url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-oxfordshire-29384945|publisher=BBC News|location=Oxford|date=29 September 2014|accessdate=1 October 2014}}</ref> Marca 2010 se je skupina knjižnic, znanih pod imenom »Oxford University Library Services« preimenovala v »Bodleianove knjižnice«, s čimer so te članice pridobile sijaj Bodleianove blagovne znamke.
Stavba New Bodleian je bila obnovljena za svojo prvotno fasado zaradi izboljšanega skladišča za redke in krhke materiale, pa tudi boljše možnosti za bralce in obiskovalce. Ponovno je bila odprta 21. marca 2015. <ref>{{cite web|title=Weston Library opens to academics after £80m revamp|url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-oxfordshire-29384945|publisher=BBC News|location=Oxford|date=29 September 2014|accessdate=1 October 2014}}</ref> Marca 2010 se je skupina knjižnic, znanih pod imenom Oxford University Library Services preimenovala v Bodleianove knjižnice, s čimer so članice dobile sijaj Bodleianove blagovne znamke.


== Kopiranje in ohranjanje gradiva ==
== Kopiranje in ohranjanje gradiva ==
Knjižnica izvaja strogo politiko o kopiranju materiala. Do pred kratkim osebno fotokopiranje knjižničnega gradiva ni bilo dovoljeno, saj je vladala zaskrbljenost, da bi kopiranje in pretirano ravnanje povzročilo škodo. Vendar pa posamezniki zdaj lahko kopirajo material, izdan po letu 1900 in osebje posreduje dovoljenje za nekatere vrste materiala med 1801 in 1900. Prenosni skenerji in digitalni fotoaparati so dovoljeni tudi za uporabo na večini post-1900 publikacijah, digitalne fotoaparate lahko prav tako uporabljajo z dovoljenjem, za starejši material. <ref>See Bodleian Library photocopying regulations: http://www.bodleian.ox.ac.uk/using/copy/copying, accessed 2 April 2015.</ref> Knjižnica bo dobavila digitalno skenirane materiale iz pred-1801. Mikrofilmske kopije so izdelane za mnoge najbolj krhke predmete v zbirki knjižnice, in to nadomešča izvirnike, kadar je to mogoče. Knjižnica ima tesne odnose z Digitalno knjižnico Oxford, ki je v procesu digitalizacije nekaterih od mnogih redkih in nenavadnih predmetov v zbirki univerze.
V knjižnici veljajo stroga pravila za kopiranje gradiva. Do pred kratkim osebno fotokopiranje knjižničnega gradiva ni bilo dovoljeno, saj je vladala zaskrbljenost, da bi kopiranje in pretirano ravnanje povzročili škodo. Posamezniki zdaj lahko kopirajo material, izdan po letu 1900, in osebje da dovoljenje za nekatere vrste gradiva med letoma 1801 in 1900. Prenosni skenerji in digitalni fotoaparati so dovoljeni za uporabo pri večini publikacijah po letu 1900, digitalni fotoaparati se lahko prav tako uporabljajo z dovoljenjem za starejše gradivo. <ref>See Bodleian Library photocopying regulations: http://www.bodleian.ox.ac.uk/using/copy/copying, accessed 2 April 2015.</ref> Knjižnica bo dobavila digitalno skenirano gradivo, ki je iz obdobja pred letom 1801. Mikrofilmske kopije so izdelane za mnoge najkrhkejše predmete v zbirki knjižnice in po možnosti nadomeščajo izvirnike. Knjižnica ima tesne odnose z Digitalno knjižnico Oxford, ki digitalizira nekatera od mnogih redkih in nenavadnih primerkov iz zbirke univerze.


== Zakladi knjižnice ==
== Zakladi knjižnice ==
;Zbirka rokopisov:
;Zbirka rokopisov:
* ''Ashmoleov rokopisi'' (vključno ''Ashmoleov bestiarij'', zbirka Eliasa Ashmolea
* ''Ashmolovi rokopisi'' (tudi ''Ashmolova zbirka basni'' /Ashmole Bestiary/), ki jih je zbral Elias Ashmole
* ''Cartejevi rokopisi'', zbirka Thomasa Carteja (1686–1754), angleškega zgodovinarja
* ''Cartejevi rokopisi'', zbral jih je Thomas Carte (1686–1754), angleški zgodovinar
* ''Doucejevi rokopisi'', donacija angleškega starinoslovca Francisa Douceja (1757 –1834) leta 1834
* ''Doucejevi rokopisi'', donacija angleškega starinarja Francisa Doucea (1757–1834) leta 1834
* ''Laudovi rokopisi'', donacija škofa Williama Lauda med 1635 in 1640
* ''Laudovi rokopisi'', donacija škofa Williama Lauda med letoma 1635 in 1640
* Pisma pesnika [[Percy Bysshe Shelley| Percyja Bysshe Shelleya]].
* pisma pesnika [[Percy Bysshe Shelley| Percyja Byssha Shelleyja]].


;Posamezni rokopisi:
;Posamezni rokopisi:
* ''Codex Bodley''; je pomemben piktografski rokopis in primer zgodovinopisja Mištekov. Ime je dobil po pogovornem imenu Bodleianove knjižnice, kjer je bil shranjen od 17. stoletja
* ''Codex Bodley''; pomemben piktografski rokopis in primer zgodovinopisja Mištekov. Ime je dobil po pogovornem imenu Bodleianove knjižnice, kjer je bil shranjen od 17. stoletja;
* ''Codex Ebnerianus''; Minuskula 105 (v številčenju Gregory-Aland), δ 257 (Hermann, Freiherr von Soden), je v grškem jeziku [[iluminiran rokopis]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]], čeprav manjka ''Razodetje''
* ''Codex Ebnerianus''; Minuskula 105 (v številčenju Gregory-Aland), δ 257 (Hermann, Freiherr von Soden), je v grškem jeziku [[iluminiran rokopis]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]], čeprav manjka ''Razodetje'';
* ''Codex Laudianus''; označen z Ea ali 08 (v številčenju Gregory-Aland), α 1001 (Hermann, Freiherr von Soden), ki se imenuje Laudianus po nekdanjem lastniku, nadškofu Williamu Laudu. To je dvojezičen latinsko - grški uncial rokopis Nove zaveze, [[Paleografija|palaeografsko]] dodeljen v 6. stoletje. Vsebuje ''Dejanja apostolov''.
* ''Codex Laudianus''; označen z Ea ali 08 (v številčenju Gregory-Aland), α 1001 (Hermann, Freiherr von Soden), ki se imenuje Laudianus po nekdanjem lastniku, nadškofu Williamu Laudu. To je rokopis Nove zaveze, napisan v dvojezični latinsko-grški unciali, [[Paleografija|palaeografsko]] dodeljen v 6. stoletje. Vsebuje ''Dejanja apostolov'';
* ''Codex Laud''; je pomemben rokopis iz 16. stoletja povezan z Williamom Laudom, angleškim nadškofom, ki je bil nekdanji lastnik tega starodavnega mehiškega kodeksa. Je iz skupine Borgia in je slikoven rokopis, sestavljen iz 24 listov (48 strani) iz osrednje [[Mehika|Mehike]], pred špansko zasedbo. Očitno je nepopoln (del je izgubljen).
* ''Codex Laud''; pomemben rokopis iz 16. stoletja, povezan z Williamom Laudom, angleškim nadškofom, ki je bil nekdanji lastnik tega starodavnega mehiškega kodeksa. Je iz skupine Borgia in je slikoven rokopis, sestavljen iz 24 listov (48 strani) iz osrednje [[Mehika|Mehike]] pred špansko zasedbo. Očitno je nepopoln (del je izgubljen);
* ''Codex Mendoza''; je [[Azteki|azteški]] kodeks, ki je nastala štirinajst let [1] po 1521 španski osvojitvi Mehike z namenom, da se vidijo Karla V., svetega rimskega cesarja in kralja Španije. Vsebuje zgodovino azteški vladarji in njihovih osvajanj, seznam je poklon z osvojili plačane, ter opis vsakdanjega azteškega življenja, v tradicionalnih Aztekov piktogrami s španskimi pojasnili in komentarjem
* ''Codex Mendoza''; [[Azteki|azteški]] kodeks, ki je nastal 14 let [1] po tem, ko so leta 1521 Španci osvojili Mehiko, da bi ga videl Karl V., sveti rimski cesar in kralj Španije. Vsebuje zgodovino azteških vladarjev in njihovih osvajanj, seznam dajatev, plačanih osvajalcem, ter opis vsakdanjega azteškega življenja v tradicionalni azteški slikovni pisavi s španskimi pojasnili in komentarjem;
* ''Codex Tischendorfianus III.''; je grški uncial rokopis [[evangelij]]ev na [[pergament]]u. Palaeografsko je bil dodeljena v 9. ali 10. stoletju
* ''Codex Tischendorfianus III''; je grški uncial rokopis [[evangelij]]ev na [[pergament]]u. Palaeografsko je bil dodeljena v 9. ali 10. stoletju
* ''Codex Tischendorfianus IV.''; je grški uncial rokopis evangelijev, palaeografsko datiran v 10. stoletja (čeprav je možno tudi 9. stoletje).
* ''Codex Tischendorfianus IV.''; je grški uncialni rokopis evangelijev, palaeografsko datiran v 10. stoletje (morda celo 9. stoletje);
* ''Huntington MS 17'', najstarejši rokopis celotnega besedila štirih evangelijev v [[Koptščina|koptskem jeziku]].
* ''Huntington MS 17''; najstarejši rokopis celotnega besedila štirih evangelijev v [[Koptščina|koptskem jeziku]];
* ''[[Velika listina svoboščin|Magna Carta]]'' (štiri kopije)
* ''[[Velika listina svoboščin|Magna Carta]]'' (štiri kopije);
* ''[[Pesem o Rolandu]]''.
* ''[[Pesem o Rolandu]]'';
* ''Vernonov rokopis'' (Oxford, Bodleian Library, MS Eng. poet.a.1), najdaljši in najbolj pomemben, ohranjen rokopis, napisan v Middle English.<ref>{{cite web|url=http://www.birmingham.ac.uk/schools/edacs/departments/english/research/projects/vernon/index.aspx|title=The Vernon Manuscript Project|publisher=University of Birmingham|accessdate=11 May 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.evellum.com/index.php?option=com_content&view=article&id=64:the-vernon-manuscript&catid=36:bodleian-digital-texts-series|title=Digital facsimile edition, October 2009|publisher=EVellum|accessdate=11 May 2012}}</ref>
* ''Vernonov rokopis'' (Oxford, Bodleian Library, MS Eng. poet.a.1); najdaljši in najpomembnejši srednjeveški ohranjen rokopis, napisan v narečju, ki so ga govorili na zahodu osrednje Anglije.<ref>{{cite web|url=http://www.birmingham.ac.uk/schools/edacs/departments/english/research/projects/vernon/index.aspx|title=The Vernon Manuscript Project|publisher=University of Birmingham|accessdate=11 May 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.evellum.com/index.php?option=com_content&view=article&id=64:the-vernon-manuscript&catid=36:bodleian-digital-texts-series|title=Digital facsimile edition, October 2009|publisher=EVellum|accessdate=11 May 2012}}</ref>


;Posamezne tiskane knjige:
;Posamezne tiskane knjige:
* [[Johannes Gutenberg|Gutenberg]]ova [[Biblija]], ca. 1455, ena od 21 ohranjenih celotnih kopij.
* [[Johannes Gutenberg|Gutenberg]]ova [[Biblija]], okoli 1455, ena od 21 ohranjenih celotnih kopij;
* [[Shakespeare|Shakespearov]] ''First folio'', 1623; William Shakespeare je komedije, zgodovino in tragedije v letu 1623 objavil kot zbirko dram. Sodobni znanstveniki to pogosto imenujejo kar prva izdaja.
* [[Shakespeare|Shakespearjev]] ''First folio'', 1623; Shakespearjeva zbirka komedij, zgodovinskih gledaliških iger in tragedij je izšla leta 1623 kot zbirka dram. Sodobni znanstveniki jo imajo za prvo izdajo;
* ''Bay Psalm Book'', 1640. Eden od 11 znanih ohranjenih izvodov prve knjige tiskane v Severni Ameriki in edini izvod zunaj Združenih držav Amerike.
* ''Bay Psalm Book'', 1640. Eden od 11 znanih ohranjenih izvodov prve knjige, tiskane v Severni Ameriki, in edini izvod zunaj Združenih držav Amerike.


== Bodleyevi knjižničarji ==
== Bodleyjevi knjižničarji ==
Vodja Bodleianove knjižnice je znan kot "Bodleyjeb knjižničar". Prvega knjižničarja, Thomasa Jamesa, je izbral sam Bodley leta 1599, univerza ga je potrdila na delovnem mestu leta 1602. <ref name=Victoria>{{cite book |editor1-first=H. E.|editor1-last=Salter |editor2-first=Mary D. |editor2-last=Lobel |title=A History of the County of Oxford Volume III&nbsp;– The University of Oxford|url=http://www.british-history.ac.uk/source.aspx?pubid=543|accessdate=5 January 2010|pages=44–47 |series= Victoria County History|year=1954 |publisher=Institute of Historical Research, University of London|isbn=978-0-7129-1064-4 |chapter=The Bodleian Library |chapterurl=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=63865}}</ref><ref name=James>{{cite web|first=R. Julian |last=Roberts |authorlink= |title=James, Thomas (1572/3–1629)|work=Oxford Dictionary of National Biography|publisher=Oxford University Press|year=2004|url=http://www.oxforddnb.com/view/article/14619|accessdate=2 January 2010}}</ref> Bodley je želel za svojega knjižničarja, da je »nekdo, ki zabeleži in je znan kot skrbnen študent in v vseh pogovorih da je zanesljiv, aktiven in diskreten, tudi diplomatski in lingvist, ni obremenjen z zakonsko zvezo, niti nima koristi od cerkve«, [29] čeprav je James prepričal Bodleya, da naj mu dovoli se poročiti in postal rektor cerkve sv. Aldate v Oxfordu.
Vodja Bodleianove knjižnice je znan kot "Bodleyjev knjižničar". Prvega knjižničarja, Thomasa Jamesa, je izbral sam Bodley leta 1599, univerza ga je potrdila na delovnem mestu leta 1602. <ref name=Victoria>{{cite book |editor1-first=H. E.|editor1-last=Salter |editor2-first=Mary D. |editor2-last=Lobel |title=A History of the County of Oxford Volume III&nbsp;– The University of Oxford|url=http://www.british-history.ac.uk/source.aspx?pubid=543|accessdate=5 January 2010|pages=44–47 |series= Victoria County History|year=1954 |publisher=Institute of Historical Research, University of London|isbn=978-0-7129-1064-4 |chapter=The Bodleian Library |chapterurl=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=63865}}</ref><ref name=James>{{cite web|first=R. Julian |last=Roberts |authorlink= |title=James, Thomas (1572/3–1629)|work=Oxford Dictionary of National Biography|publisher=Oxford University Press|year=2004|url=http://www.oxforddnb.com/view/article/14619|accessdate=2 January 2010}}</ref> Bodley je želel, da je njegov knjižničar "nekdo, ki slaven in znan kot skrben študent in pri vseh pogovorih zanesljiv, dejaven in diskreten, z diplomo in lingvist, neobremenjen z zakonsko zvezo ter nima cerkvenega premoženja", [29] čeprav je James prepričal Bodleyja, naj mu dovoli poroko in je postal rektor cerkve svetega Aldata v Oxfordu.


Od vseh 24, ki so služili kot knjižničarji pri Bodleyu, so se njihove stopnje skrbnosti z leti spreminjale. Thomas Lockey (1660-1665) je bil obravnavan kot neprimeren za to delovno mesto, John Hudson (1701-1719) je bil opisan kot »malomaren, če ne nesposoben« in John Price (1768-1813) je bil obtožen za »redno in stalno zanemarjanje svojih dolžnosti«. Zadnji knjižničar, Sarah Thomas (2007 do leta 2013) je bila prva ženska na tem položaju, in drugi knjižničar (po svojem predhodniku, Reginaldu Carru) tudi direktor Oxford University Library Services (zdaj Bodleianove knjižnice). Thomas, Američanka, je bila prvi tuji knjižničar zaposlen v Bodleianu. Njen naslednik od januarja 2014 je Richard Ovenden, ki je bil namestnik knjižničarja pod Thomasovo.
V knjižnici je bilo 24 knjižničarjev, marljivost in delavnost sta bili različni. Thomas Lockey (1660–1665) ni bil primeren za to delovno mesto, John Hudson (1701–1719) je bil opisan kot "malomaren, če ne nesposoben" in John Price (1768–1813) je bil obtožen zaradi "rednega in stalnega zanemarjanja svojih obveznosti". Zadnja je bila knjižničarka Sarah Thomas (od 2007 do leta 2013), prva ženska na tem položaju in druga knjižničarka (po svojem predhodniku Reginaldu Carru) tudi direktorica Oxford University Library Services (zdaj Bodleianove knjižnice). Thomas, Američanka, je bila prva tuja knjižničarka, zaposlena v Bodleianu. Januarja 2014 jo je nasledil Richard Ovenden, ki je bil prej njen namestnik.


== V popularni kulturi ==
== Kultura ==


;Romani
;Romani


Bodleian je bil uporabljen kot ozadje kulise v Dorothy L. Sayers ''Gaudy night'', v Michaela Whita ''Equinox'' in je ena od knjižnic svetovala Christine Greenaway (ena od knjižničarjev v Bodleyu) v Colina Dexterja Inspector Morse romanu ''The Wench is Dead''. Razplet Michaela Innesa ''Operation Pax'' (1951) je postavljena v namišljeno različico podzemnega skladišča, doseženega ponoči z drsenjem navzdol 'Mendip cleft', padalo prikrito v trgu Radcliffe.
Knjižnica je bila uporabljena kot ozadje kulise v ''Gaudy night'' Dorothy L. Sayers, v ''Equinox'' Michaela Whita in je ena od knjižnic, ki jo Christin Greenaway (ena od Bodleyjevih knjižničarjev) svetuje v romanu ''The Wench is Dead'' iz serije Inšpektor Morse Colina Dexterja. Razplet v ''Operation Pax'' (1951) Michaela Innesa je postavljen v namišljeno različico podzemnega skladišča, ki ga ponoči z drsenjem navzdol doseže 'Mendip cleft', padalo, skrito na Radcliffovem trgu.


Ker je [[John Ronald Reuel Tolkien|J. R. R. Tolkien]] študiral filologijo na Oxfordu in sčasoma postal profesor, je bil zelo dobro seznanjen z Red book of Hergest, ki so jo hranili v Bodleianu v imenu Jezusovega kolidža. Tolkien je kasneje ustvaril svojo izmišljeno ''Red Book of Westmarch'', ki pripoveduje zgodbo o [[Gospodar prstanov|Gospodarju prstanov]]. Veliko Tolkienovih rokopisov je zdaj v knjižnici.
[[John Ronald Reuel Tolkien|J. R. R. Tolkien]] študiral filologijo v Oxfordu in postal profesor. Zato je zelo dobro poznal Red book of Hergest, ki so jo hranili v Bodleianu za Jezusov kolidž. Tolkien je pozneje ustvaril svojo izmišljeno ''Red Book of Westmarch'', ki pripoveduje zgodbo o [[Gospodar prstanov|Gospodarju prstanov]]. Veliko Tolkienovih rokopisov je zdaj v knjižnici.


Zgodovinarka in pisateljica Deborah Harkness je nastavila začetek romana ''A Discovery of Witches'' (2011) v Bodleian, zlasti v Selden End. Roman ima tudi enega od Ashmoleanovih rokopisov knjižnice (Ashmole 782) kot osrednji element knjige.
Zgodovinarka in pisateljica Deborah Harkness je postavila začetek romana ''A Discovery of Witches'' (2011) v Bodleian, zlasti Selden End. Roman ima tudi enega od Ashmolovih rokopisov knjižnice (Ashmole 782) za osrednji del knjige.


Srednjeveški zgodovinar Dominic Selwood določi del svojega šifrirnega trilerja ''Zhe Sword of Moses'' (2013 ) v knjižnico vojvode Humfreya, roman je odvisen od knjižnične kopije magičnega srednjeveškega hebrejskega rokopisa, znanega kot 'The Sword of Moses'.
Srednjeveški zgodovinar Dominic Selwood je napisal šifrirni triler ''The Sword of Moses'' (2013), ki se dogaja v knjižnici vojvode Humphreyja, roman temelji na knjižnični kopiji magičnega srednjeveškega hebrejskega rokopisa, znanega kot 'The Sword of Moses'.


;Filmi
;Filmi


Fina arhitektura knjižnice je priljubljeno mesto za filmske ustvarjalce, ki predstavljajo bodisi Oxfordsko univerzo ali druge lokacije. To lahko vidimo v odprti sceni v ''The Golden Compass, Brideshead Revisited'' (1981 TV serija), ''Another Country'' (1984), ''The Madness of king George III.'' (1994) in prvih dveh filmih [[Harry Potter| Harryja Potterja]], v katerih Divinity School podvoji kot Bradavičarkino bolnišnično krilo in knjižnica vojvode Humfreya kot knjižnica Bradavičarke. <ref>Leonard, Bill, ''The Oxford of Inspector Morse'' Location Guides, Oxford (2004) p. 203 ISBN 0-9547671-1-X.</ref> V ''The New World'' (2005), je knjižnica zgradba predstavljena kot vhod v Royal Court angleške monarhije. Bodleian se pokaže tudi v ''Inspector Morse'' televizijskem spin off ''Lewis'', v epizodi »And the Moonbeams Kiss the Sea«, kjer umor poteka v kleti. Prav se tako pokaže v epizodi »Fugue« v Inspector Morse televizijskem spin off ''Endeavour'' kot odgovor na anagramatični namig serijskega morilca za mladega Morseja.
Fina arhitektura knjižnice je priljubljen kraj filmskih ustvarjalcev, ki predstavljajo Oxfordsko univerzo ali druge kraje. To lahko vidimo v odprti sceni v ''The Golden Compass, Brideshead Revisited'' (1981, TV-serija), ''Another Country'' (1984), ''The Madness of king George III.'' (1994) in prvih dveh filmih [[Harry Potter| Harryja Potterja]], v katerih je Divinity School Bradavičarkino bolnišnično krilo in knjižnica vojvode Humphreyja knjižnica Bradavičarke. <ref>Leonard, Bill, ''The Oxford of Inspector Morse'' Location Guides, Oxford (2004) p. 203 ISBN 0-9547671-1-X.</ref> V ''The New World'' (2005) je knjižnica predstavljena kot vhod v Royal Court angleške monarhije. Bodleian se pokaže tudi v ''Inspector Morse,'' v televizijski seriji ''Lewis'' v epizodi "And the Moonbeams Kiss the Sea", v kateri se umor zgodi v kleti. Prav se tako pokaže v epizodi "Fugue" v televizijski seriji ''Endeavour'' kot odgovor na anagram, ki ga pusti serijski morilec za mladega Morsa.


;Navedek
;Navedek


Prvih nekaj besed latinske različice prisege bralca (''Do fidem me nullum librum vel'') je mogoče najti na jezikoslovčevem klobuku v 1996 miniseriji ''Gulliverjeva potovanja''.
Prvih nekaj besed latinske različice prisege bralca (''Do fidem me nullum librum vel'') je mogoče najti na jezikoslovčevem klobuku miniseriji ''Gulliverjeva potovanja'' iz leta 1996.


== Sklici ==
== Sklici ==

Redakcija: 16:54, 27. junij 2016

Bodleianova knjižnica
Vhod v knjižnico z grbom enega od kolidžev
DržavaZdruženo kraljestvo
TipUniverzitetna knjižnica
Ustanovitev1602 (1602)
LokacijaBroad Street, Oxford, Oxford
Koordinati51°45′14″N 1°15′19″W / 51.75389°N 1.25528°W / 51.75389; -1.25528Koordinati: 51°45′14″N 1°15′19″W / 51.75389°N 1.25528°W / 51.75389; -1.25528
Zbirka
Število enotknjige, univerzitetne revije, časopisi, revije, zvočni in glasbeni posnetki, zemljevidi, tiskana dela, risbe in rokopisi
Velikost12M+[1]
Obvezni izvodiZakon o obveznem izvodu iz leta 2003 (Legal Deposit Libraries Act 2003)
Dostopnost in izposoja
Pogoji izposojeStaro šolsko dvorišče, Teološka šola (Divinity School), Razstavna soba in prodajalna spominkov so odprti za javnost
Članstvoštudenti in profesorji Univerze v Oxfordu
Druge informacije
DirektorRichard Ovenden
Spletna stranbodleian.ox.ac.uk/bodley
Zemljevid
Zemljevid

Bodleianova knjižnica (/bɒdliən, bɒdliːən /) je glavna raziskovalna knjižnica Univerze v Oxfordu in ena najstarejših knjižnic v Evropi. Z več kot 12 milijoni predmetov je druga največja knjižnica v Veliki Britaniji za Britansko knjižnico|. V skladu z Zakonom o obveznem izvodu iz leta 2003 je ena od šestih knjižnic, ki hrani dela, objavljena v Združenem kraljestvu[2][3]. Po irskem zakonu ima pravico zahtevati en izvod vsake knjige, objavljene v Republiki Irski. [4] Oxfordki študenti ga poznajo kot "Bodley" ali "Bod" in deluje predvsem kot strokovna priročna knjižnica, dokumenti se ne smejo odnesti iz čitalnice.

Leta 2000 so bile številne knjižnice univerze združene zaradi upravljanja pod prvotnim imenom Oxford University Library Services (OULS), od leta 2010 kot Bodleian Libraries, od katerih je Bodleianova knjižnica največja.

Vsi kolidži Univerze v Oxfordu imajo svoje knjižnice, številne so tudi starejše kot Bodleianova in so v celoti neodvisne od Bodleianove. So pa združene v OLIS (Oxford Libraries Information System). Velik del arhiva knjižnic je bil digitaliziran in je od leta 2015 dostopen na spletu. [5]

Lokacija

Bodleianova knjižnica zavzema skupino petih objektov v bližini ulice Broad: iz 15. stoletja Library Duke Humfrey, iz 17. stoletja Schools Quadrangle, iz 18. stoletja Clarendon Building in Radcliffe Camera in iz 21. stoletja Weston Library z Bodleian Law Library nekaj sto metrov stran na cesti South Park. Od 19. stoletja so bila zgrajena številna podzemna skladišča, ima pa tudi več skladiščnih prostorov poleg tega.

Vstop

Novi uporabniki knjižnice se morajo strinjati z uradno izjavo. Ta izjava je bila tradicionalno ustna prisega, zdaj pa je treba podpisati pismo. Slovesnost, na kateri bralci recitirajo izjavo, je še vedno mogoča za tiste, ki želijo, da jih sprejmejo; to je predvsem na začetku jesenskega semestra ("Michaelmas term"). Zunanji bralci (ki niso na univerzi) morajo še vedno pred vpisom recitirati ustno izjavo. Sprejemni urad ima veliko zbirko prevodov izjave, ki omogoča tistim, ki ne ne govorijo angleško, da je recitirajo v svojem. Angleško besedilo izjave se glasi:

Zavezujem se, da iz knjižnice ne bom odstranil, označil, uničil ali kakor koli poškodoval nobene knjige, dokumenta ali drugega predmeta, ki ji pripada ali je v njenem skrbništvu; v knjižnico ne bom prinašal ali prižgal nobenega ognja ali plamena, v njej ne bom kadil in obljubim, da bom spoštoval vsa pravila knjižnice.

To je prevod tradicionalne latinske prisege (originalna različica ni prepovedala kajenja tobaka, zato so bile knjižnice neogrevane, ker so bili požari tako nevarni):

Do fidem me nullum librum vel instrumentum aliamve quam rem ad bibliothecam pertinentem, vel ibi custodiae causa depositam, aut e bibliotheca sublaturum esse, aut foedaturum deformaturum aliove quo modo laesurum; item neque ignem nec flammam in bibliothecam inlaturum vel in ea accensurum, neque fumo nicotiano aliove quovis ibi usurum; item promitto me omnes leges ad bibliothecam Bodleianam attinentes semper observaturum esse. [6]

Zgodovina

14. in 15. stoletje

Bodleianova knjižnica v sedanji obliki ima stalno zgodovino od leta 1602, njene korenine pa segajo še dlje. Prvo namensko urejeno knjižnico v Oxfordu je v 14. stoletju ustanovil Thomas Cobham, škof iz Worcestera (rojen 1327). Ta majhna zbirka z verigo priklenjenih knjig je bila na severni strani univerze, v cerkvi svete Marije Device, na High Street. [6][7] Vztrajno se je povečevala. Ko je Humphrey, vojvoda Gloucestrski, (brat Henrika VI.), med letoma 1435 in 1437 podaril veliko zbirko rokopisov, je postal prostor premajhen in je bila potrebna večja stavba. Primeren prostor je bil dokončno zgrajen nad Teološki šoli in končan leta 1488. Ta prostor je še vedno znan kot knjižnica vojvode Humphreya. [8]

Sir Thomas Bodley in ponovna ustanovitev univerzitetne knjižnice

Pozno v 16. stoletju je knjižnica nazadovala; pohištvo je bilo prodano in le tri od prvotnih knjig, ki so pripadale vojvodi Humphreyju, so ostale v zbirki. Šele leta 1598 se je knjižnica začela ponovno razvijati, ko je Thomas Bodley (nekdanji profesor iz kolidža Merton) pisal podkanclerju univerze in ponudil pomoč za razvoj knjižnice.[9] Knjižnica vojvode Humphreyja je bila prenovljena in Bodley je podaril nekaj svojih knjig. Uradno je bila ponovno odprta 8. novembra 1602 pod imenom "Bodleianova knjižnica" (uradno Bodleyjeva knjižnica).

Zbirateljski interesi Bodleyja so bili različni; zgodovinar Ian Philip pravi, da je bil že junija 1603 poskus dobiti rokopise iz Turčije in je bila v istem času "pridobljena prva kitajska knjiga". [10] Leta 1610 je Bodley sklenil dogovor s Stationers Company v Londonu, da bi bil izvod vsake knjige registriran pri njih v knjižnici. Bodleianova zbirka je rasla tako hitro, da je bila stavba med letoma 1610–1612 spet razširjena (znana kot Arts End) in še enkrat v letih 1634–1637. Ko je leta 1654 umrl John Selden, je zapustil Bodleianu svojo obsežno zbirko knjig in rokopisov. Pozneje je poleg knjižnice vojvode Humphreyja nastala še enota »Selden End«.

Štirikotnik šolskih poslopij in stolp Petih redov

Ko je leta 1612 Bodley umrl, je bila načrtovana nadaljnja širitev knjižnice. Štirikotnik šolskih poslopij (včasih navedena tudi kot Old Schools Quadrangle’’ ali Old Library) je bil zgrajen med letoma 1613 in 1619 z dodatkom treh kril za Proscholium in Ats End. Stolp je glavni vhod v knjižnico in je znan kot Stolp petih redov (Tower of the Five Orders). Stolp je dobil tako ime, ker je okrašen s stebri vsakega od petih redov klasične arhitekture: toskanski, dorski, jonski, korintski in kompozitni.

Tri krila štirikotnika imajo tri nadstropja: sobe v pritličju in zgornjih nadstropjih štirikotnika (razen knjižnica vojvode Humphreyja, nad (Teološko šolo) so bile prvotno uporabljene kot predavalnice in galerija. V predavalnicah so še vedno označeni napisi nad vrati. Ko so se zbirke knjižnice razširile, so te prostore postopoma prevzeli, visokošolska predavanja in izpiti pa so se preselili v novoustanovljeno univerzitetno šolsko stavbo. Umetniška zbirka je bila prenesena v Ashmolean. Ena od šol se zdaj uporablja za gostovanje razstave zakladov knjižnice, medtem ko se druge uporabljajo kot pisarne in sejne sobe za skrbnike knjižnice.

Vhod v ‘’Schola Moralis Philosophiae’’ (Šola moralne filozofije) pri Bodleianovi knjižnici (zdaj vhod za osebje Schools Quadrangle)
Stolp petih redov, kot se vidi od vhoda v Teološko šolo
Knjižnica z Radcliffovega trga
Dvorišče Bodleianove knjižnice z južnega vhoda, pogled na severni vhod

Pozno 17. in 18. stoletje

Bodleianova knjižnica, fotografija Henryja Foxa Talbota, okoli 1843/46

Dogovor s podjetjem Stationers je pomenilo, da je bila rast zalog stalana in veliko tudi število velikih volil in prevzemov drugih izvodov. Do ustanovitve Britanskega muzeja leta 1753 je bil Bodleian dejansko nacionalna knjižnica Anglije. Za Bodleianom sta Knjižnica Cambriške univerze in Kraljeva knjižnica najbolj obsežni knjižni zbirki v Angliji in Walesu.

Astronom Thomas Hornsby je leta 1769 opazoval prehod Venere s Stolpa petih redov . [11]

Radcliffe Camera

Ob koncu 18. stoletja je nadaljnja rast knjižnice zahtevala še več prostora. Leta 1860 je bilo knjižnici dovoljeno prevzeti sosednjo stavbo, znano kot Radcliffe Camera. Zasnovana v neoklasicističnem slogu in zgrajena v letih 1737–1749 za notranjo znanstveno knjižnico Radcliffe. Gradnja in vzdrževanje knjižnice sta bila financirana iz zapuščine Johna Radcliffa, pomembnega zdravnika, ki je ob smrti leta 1714 zapustil 40.000 £. V skladu s pogoji iz njegove oporoke se je gradnja začela šele leta 1737. Zunanjost je bila končana leta 1747, notranjosti pa do leta 1748, čeprav je bilo odprtje knjižnice odloženo do 13. aprila 1749.

Leta 1861 so medicinske in znanstvene zbirke knjižnice prenesli v Radcliffe Science Library, ki je bila zgrajena bolj proti severu ob Univerzitetnem muzeju.

Zgradba Clarendon

Zgradbo Clarendon je oblikoval Nicholas Hawksmoor in je bila zgrajena med letoma 1711 in 1715, sprva kot tiskarna Oxford University Press. Izpraznjena je bila na začetku 19. stoletja, ko jo je univerza namenila za upravne namene. Leta 1975 je bila izročena Bodleianovi knjižnici, ki zdaj zagotavlja pisarne in prostor za srečevanje starejših članov osebja. [12]

Radcliffe Camera iz univerzitetne cerkve

20. stoletje in potem

Leta 1911 je zakon o avtorskih pravicah (zdaj je nadomeščen z zakonom o obveznem izvodu publikacij knjižnice, 2003) podaljšal dogovor, tako da je bila Bodleyeva knjižnica ena od šestih (v tistem času) knjižnic v Združenem kraljestvu, ki je dobila obvezni izvod, v kateri mora biti shranjen izvod vsake avtorsko zaščitene knjige.

Med letoma 1909 in 1912 je bilo zgrajeno podzemlje pod Radcliffe Camero in Radcliffovim trgom. Leta 1914 se je skupno število knjig v zbirkah knjižnice povečalo čez 1 milijon. Do leta 1920 je knjižnica potrebovala nadaljnjo širitev prostora. Leta 1937 so se začela gradbena dela stavbe New Bodleian, nasproti stavbe Clarendon, na severovzhodnem vogalu Broad Street.

New Bodleian je zasnoval arhitekt Sir Giles Gilbert Scott. Gradnja je bila končana leta 1940. Stavba je bila inovativno oblikovana kot zigurat, s 60 % skladišča pod nivojem tal. [13][14] Predor pod Broad Street povezuje stare in nove stavbe knjižnice in vsebuje pešpot, mehanski transporter knjig in sistem pnevmatske cevi Lamson, ki so ga uporabljali za naročilo knjige, dokler ni bil leta 2002 uveden elektronsko avtomatizirani sistem. Bralci so sistem s cevjo še naprej uporabljali, kadar so zahtevali dostavo rokopisov v knjižnico vojvode Humphreyja, julija 2009 pa je bil izklopljen. Leta 2010 je bilo napovedano, da bo treba tekoči trak, ki je bil v uporabi za prevoz knjig pod Broad Street vse od leta 1940, zapreti in razstaviti. New Bodleian so zaprli 29. julija 2011.

Današnja in bodoča knjižnica

New Bodleian Library, medtem ko je bila zaprta med večjo prenovo novembra 2011

Stavba New Bodleian je bila obnovljena za svojo prvotno fasado zaradi izboljšanega skladišča za redke in krhke materiale, pa tudi boljše možnosti za bralce in obiskovalce. Ponovno je bila odprta 21. marca 2015. [15] Marca 2010 se je skupina knjižnic, znanih pod imenom Oxford University Library Services preimenovala v Bodleianove knjižnice, s čimer so članice dobile sijaj Bodleianove blagovne znamke.

Kopiranje in ohranjanje gradiva

V knjižnici veljajo stroga pravila za kopiranje gradiva. Do pred kratkim osebno fotokopiranje knjižničnega gradiva ni bilo dovoljeno, saj je vladala zaskrbljenost, da bi kopiranje in pretirano ravnanje povzročili škodo. Posamezniki zdaj lahko kopirajo material, izdan po letu 1900, in osebje da dovoljenje za nekatere vrste gradiva med letoma 1801 in 1900. Prenosni skenerji in digitalni fotoaparati so dovoljeni za uporabo pri večini publikacijah po letu 1900, digitalni fotoaparati se lahko prav tako uporabljajo z dovoljenjem za starejše gradivo. [16] Knjižnica bo dobavila digitalno skenirano gradivo, ki je iz obdobja pred letom 1801. Mikrofilmske kopije so izdelane za mnoge najkrhkejše predmete v zbirki knjižnice in po možnosti nadomeščajo izvirnike. Knjižnica ima tesne odnose z Digitalno knjižnico Oxford, ki digitalizira nekatera od mnogih redkih in nenavadnih primerkov iz zbirke univerze.

Zakladi knjižnice

Zbirka rokopisov
  • Ashmolovi rokopisi (tudi Ashmolova zbirka basni /Ashmole Bestiary/), ki jih je zbral Elias Ashmole
  • Cartejevi rokopisi, zbral jih je Thomas Carte (1686–1754), angleški zgodovinar
  • Doucejevi rokopisi, donacija angleškega starinarja Francisa Doucea (1757–1834) leta 1834
  • Laudovi rokopisi, donacija škofa Williama Lauda med letoma 1635 in 1640
  • pisma pesnika Percyja Byssha Shelleyja.
Posamezni rokopisi
  • Codex Bodley; pomemben piktografski rokopis in primer zgodovinopisja Mištekov. Ime je dobil po pogovornem imenu Bodleianove knjižnice, kjer je bil shranjen od 17. stoletja;
  • Codex Ebnerianus; Minuskula 105 (v številčenju Gregory-Aland), δ 257 (Hermann, Freiherr von Soden), je v grškem jeziku iluminiran rokopis Nove zaveze, čeprav manjka Razodetje;
  • Codex Laudianus; označen z Ea ali 08 (v številčenju Gregory-Aland), α 1001 (Hermann, Freiherr von Soden), ki se imenuje Laudianus po nekdanjem lastniku, nadškofu Williamu Laudu. To je rokopis Nove zaveze, napisan v dvojezični latinsko-grški unciali, palaeografsko dodeljen v 6. stoletje. Vsebuje Dejanja apostolov;
  • Codex Laud; pomemben rokopis iz 16. stoletja, povezan z Williamom Laudom, angleškim nadškofom, ki je bil nekdanji lastnik tega starodavnega mehiškega kodeksa. Je iz skupine Borgia in je slikoven rokopis, sestavljen iz 24 listov (48 strani) iz osrednje Mehike pred špansko zasedbo. Očitno je nepopoln (del je izgubljen);
  • Codex Mendoza; azteški kodeks, ki je nastal 14 let [1] po tem, ko so leta 1521 Španci osvojili Mehiko, da bi ga videl Karl V., sveti rimski cesar in kralj Španije. Vsebuje zgodovino azteških vladarjev in njihovih osvajanj, seznam dajatev, plačanih osvajalcem, ter opis vsakdanjega azteškega življenja v tradicionalni azteški slikovni pisavi s španskimi pojasnili in komentarjem;
  • Codex Tischendorfianus III; je grški uncial rokopis evangelijev na pergamentu. Palaeografsko je bil dodeljena v 9. ali 10. stoletju
  • Codex Tischendorfianus IV.; je grški uncialni rokopis evangelijev, palaeografsko datiran v 10. stoletje (morda celo 9. stoletje);
  • Huntington MS 17; najstarejši rokopis celotnega besedila štirih evangelijev v koptskem jeziku;
  • Magna Carta (štiri kopije);
  • Pesem o Rolandu;
  • Vernonov rokopis (Oxford, Bodleian Library, MS Eng. poet.a.1); najdaljši in najpomembnejši srednjeveški ohranjen rokopis, napisan v narečju, ki so ga govorili na zahodu osrednje Anglije.[17][18]
Posamezne tiskane knjige
  • Gutenbergova Biblija, okoli 1455, ena od 21 ohranjenih celotnih kopij;
  • Shakespearjev First folio, 1623; Shakespearjeva zbirka komedij, zgodovinskih gledaliških iger in tragedij je izšla leta 1623 kot zbirka dram. Sodobni znanstveniki jo imajo za prvo izdajo;
  • Bay Psalm Book, 1640. Eden od 11 znanih ohranjenih izvodov prve knjige, tiskane v Severni Ameriki, in edini izvod zunaj Združenih držav Amerike.

Bodleyjevi knjižničarji

Vodja Bodleianove knjižnice je znan kot "Bodleyjev knjižničar". Prvega knjižničarja, Thomasa Jamesa, je izbral sam Bodley leta 1599, univerza ga je potrdila na delovnem mestu leta 1602. [19][20] Bodley je želel, da je njegov knjižničar "nekdo, ki slaven in znan kot skrben študent in pri vseh pogovorih zanesljiv, dejaven in diskreten, z diplomo in lingvist, neobremenjen z zakonsko zvezo ter nima cerkvenega premoženja", [29] čeprav je James prepričal Bodleyja, naj mu dovoli poroko in je postal rektor cerkve svetega Aldata v Oxfordu.

V knjižnici je bilo 24 knjižničarjev, marljivost in delavnost sta bili različni. Thomas Lockey (1660–1665) ni bil primeren za to delovno mesto, John Hudson (1701–1719) je bil opisan kot "malomaren, če ne nesposoben" in John Price (1768–1813) je bil obtožen zaradi "rednega in stalnega zanemarjanja svojih obveznosti". Zadnja je bila knjižničarka Sarah Thomas (od 2007 do leta 2013), prva ženska na tem položaju in druga knjižničarka (po svojem predhodniku Reginaldu Carru) tudi direktorica Oxford University Library Services (zdaj Bodleianove knjižnice). Thomas, Američanka, je bila prva tuja knjižničarka, zaposlena v Bodleianu. Januarja 2014 jo je nasledil Richard Ovenden, ki je bil prej njen namestnik.

Kultura

Romani

Knjižnica je bila uporabljena kot ozadje kulise v Gaudy night Dorothy L. Sayers, v Equinox Michaela Whita in je ena od knjižnic, ki jo Christin Greenaway (ena od Bodleyjevih knjižničarjev) svetuje v romanu The Wench is Dead iz serije Inšpektor Morse Colina Dexterja. Razplet v Operation Pax (1951) Michaela Innesa je postavljen v namišljeno različico podzemnega skladišča, ki ga ponoči z drsenjem navzdol doseže 'Mendip cleft', padalo, skrito na Radcliffovem trgu.

J. R. R. Tolkien študiral filologijo v Oxfordu in postal profesor. Zato je zelo dobro poznal Red book of Hergest, ki so jo hranili v Bodleianu za Jezusov kolidž. Tolkien je pozneje ustvaril svojo izmišljeno Red Book of Westmarch, ki pripoveduje zgodbo o Gospodarju prstanov. Veliko Tolkienovih rokopisov je zdaj v knjižnici.

Zgodovinarka in pisateljica Deborah Harkness je postavila začetek romana A Discovery of Witches (2011) v Bodleian, zlasti Selden End. Roman ima tudi enega od Ashmolovih rokopisov knjižnice (Ashmole 782) za osrednji del knjige.

Srednjeveški zgodovinar Dominic Selwood je napisal šifrirni triler The Sword of Moses (2013), ki se dogaja v knjižnici vojvode Humphreyja, roman temelji na knjižnični kopiji magičnega srednjeveškega hebrejskega rokopisa, znanega kot 'The Sword of Moses'.

Filmi

Fina arhitektura knjižnice je priljubljen kraj filmskih ustvarjalcev, ki predstavljajo Oxfordsko univerzo ali druge kraje. To lahko vidimo v odprti sceni v The Golden Compass, Brideshead Revisited (1981, TV-serija), Another Country (1984), The Madness of king George III. (1994) in prvih dveh filmih Harryja Potterja, v katerih je Divinity School Bradavičarkino bolnišnično krilo in knjižnica vojvode Humphreyja knjižnica Bradavičarke. [21] V The New World (2005) je knjižnica predstavljena kot vhod v Royal Court angleške monarhije. Bodleian se pokaže tudi v Inspector Morse, v televizijski seriji Lewis v epizodi "And the Moonbeams Kiss the Sea", v kateri se umor zgodi v kleti. Prav se tako pokaže v epizodi "Fugue" v televizijski seriji Endeavour kot odgovor na anagram, ki ga pusti serijski morilec za mladega Morsa.

Navedek

Prvih nekaj besed latinske različice prisege bralca (Do fidem me nullum librum vel) je mogoče najti na jezikoslovčevem klobuku miniseriji Gulliverjeva potovanja iz leta 1996.

Sklici

  1. ↑ »Bodleian Libraries - About us«. ox.ac.uk.
  2. ↑ Legal Deposit Libraries Act 2003
  3. ↑ »Agency for the Legal Deposit Libraries«. llgc.org.uk.
  4. ↑ S198(5) Copyright and Related Rights Act 2000
  5. ↑ Jonathan Jones, Oxford’s online Bodleian archive: illumination for all, The Guardian, 8 August 2015.
  6. ↑ Philip, Ian (1983) The Bodleian Library in the Seventeenth and Eighteenth Centuries. Oxford: Clarendon Press ISBN 0-19-822484-2; p. 5
  7. ↑ The Bodleian Library. London: Jarrold & Sons, 1976 ISBN 0-900177-62-4.
  8. ↑ The Bodleian Library 1976. See also Bodleian history page at http://www.bodleian.ox.ac.uk/bodley/about-us/history
  9. ↑ Philip, Ian (1983); str. 1
  10. ↑ Philip, Ian (1983); p. 19
  11. ↑ University of Oxford: Museum of the History of Science, “The most noble problem in nature: the transit of Venus in the eighteenth century” online catalogue of an exhibition held in 2004
  12. ↑ Jenkins, S. Clarendon Building. Accessed 9 October 2013.
  13. ↑ »A university library for the twenty-first century: a report to Congregation by the Curators of the University Libraries«, Oxford University Gazette, University of Oxford, 4743, 22. september 2005, pridobljeno 14. februarja 2012
  14. ↑ Craster, H. H. E. (1941) "The Bodleian Library Extension Scheme", in: Bulletin of the John Rylands Library; vol. 25, pp. 83–96
  15. ↑ »Weston Library opens to academics after £80m revamp«. Oxford: BBC News. 29. september 2014. Pridobljeno 1. oktobra 2014.
  16. ↑ See Bodleian Library photocopying regulations: http://www.bodleian.ox.ac.uk/using/copy/copying, accessed 2 April 2015.
  17. ↑ »The Vernon Manuscript Project«. University of Birmingham. Pridobljeno 11. maja 2012.
  18. ↑ »Digital facsimile edition, October 2009«. EVellum. Pridobljeno 11. maja 2012.
  19. ↑ Salter, H. E.; Lobel, Mary D., ur. (1954). »The Bodleian Library«. A History of the County of Oxford Volume III – The University of Oxford. Victoria County History. Institute of Historical Research, University of London. str. 44–47. ISBN 978-0-7129-1064-4. Pridobljeno 5. januarja 2010. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |chapterurl= (predlagano je |chapter-url=) (pomoč)
  20. ↑ Roberts, R. Julian (2004). »James, Thomas (1572/3–1629)«. Oxford Dictionary of National Biography. Oxford University Press. Pridobljeno 2. januarja 2010.
  21. ↑ Leonard, Bill, The Oxford of Inspector Morse Location Guides, Oxford (2004) p. 203 ISBN 0-9547671-1-X.

Literatura

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bodleianova knjižnica.

{{#coordinates:}}: ne more imeti več kot ene primarne značke na stran

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bodleianova_knjižnica&oldid=4670789«