Kaokoland: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 15:53, 28. april 2016

Kaokoland je območje v severni Namibiji v Kaokoveldu. To je eno najbolj divjih in najmanj poseljenih območij v Namibiji, gostota prebivalstva je ena oseba na vsaka dva km², kar je 1/4 državnega povprečja. Najbolj zastopana etnična skupina je ljudstvo Himba, približno 5000 prebivalcev od skupnih 16.000. Glavno naselje Kaokolanda je mesto Opuwo.

Kaokoland je bil pod apartheidom bantustan Južnozahodne Afrike. Predvidena je bila ustanovitev samouprave ljudstva Himba, a vlada tega ni nikoli uresničila. Tako kot druga območja v jugozahodni Afriki je bil tudi bantustan Kaokoland ukinjen maja 1989 ob začetku prehoda Namibije v neodvisnost. Kaokoland je ostalo neuradno ime za zemljepisno območje.

Geografija

Območje Kaokoland se razteza od juga na sever od reke Hoanib do reke Kunene (ki je tudi meja med Namibijo in Angolo). To je gorata pokrajina, na severu v pogorju Baynes doseže višino 2039 m. Drugi pomembni gorovji sta pogorje Otjihipa (na severu)^[1] in pogorje Hartmann (na vzhodu). Zemljišče je v glavnem suho in kamnito, predvsem na jugu, kjer meji na puščavo Namib, čeprav ima več rek, pa tudi slapove. Najznamenitejši slapovi so Ruacana (120 m visoki, 700 m široki) in Epupa, nastali na reki Kunene. Severni del Kaokolanda je bolj zelen z rastlinjem v dolinah, kot sta Marienfluss in Hartmann.

Zgodovina

Pred kolonializmom so Kaokoland večinoma naseljevali Ovambi, Nami in Hereri. V drugi polovici 19. stoletja je skupina Hererov prečkala reko Kunene in se selila na sever v današnjo Angolo. V južni Angoli so se povezali z Bušmani. Današnje ljudstvo Himba izvira iz te angolske skupine Hererov. Leta 1884 je Kaokoland postal del Nemške jugozahodne Afrike in namibijski Hereri so bistveno spremenili svoje navade in oblačila pod nemškim vplivom. Po prvi svetovni vojni je Južna Afrika dobila mandat Društva narodov za upravljanje ozemlja Namibije, ki je postala praktično njena provinca. Južna Afrika je tudi v Namibiji uporabljala načelo apartheida, tudi z oblikovanjem različnih bantustanov (rezervatov) za različne afriške narodne skupine. Kaokoland je bil določen kot bantustan za ljudstvo Himba, ki se je leta 1920 vrnilo iz Angole v Namibijo. Kljub skromnemu številu prebivalcev je Kaokoland boj za neodvisnost Namibije močno prizadel, še posebej vojna na meji z Angolo.

Ljudstvo Himba

Glavni članek: Ljudstvo Himba.

Ljudstvo Himba so potomci skupine Hererov, ki so bili v 19. stoletju izolirani od preostalih. Medtem ko so bili Hereri pod nemško oblastjo, kar je močno spremenilo njihov način življenja, oblačenja, so Himbe ohranili večino svojih tradicionalnih, nomadskih in pastirskih navad. V zadnjem času stiki med Himbami in zahodnimi turisti postajajo vse pogostejši, zlasti v najlažje dostopnem območju Kaokolanda (npr. okolica Opuwa). To je delno vplivalo na njihovo kulturo, vendar so Himbe v bistvu ostali zvesti svoji tradiciji.

Živalstvo

Živalstvo v Kaokolandu je imelo zaradi divjega lova v 1970-ih in med letoma 1977 in 1982 hude izgube, vendar že okreva. Tu živijo razne puščavske vrste, predvsem pomembna vrsta slonov, ki so včasih razvrščeni v podvrsto afriških slonov zaradi krajših nog in posebnega, puščavi prilagojenega vedenja. Imajo daljše noge, večje podplate in neverjetno sposobnost, da zdržijo obdobja suše. Črede so na tem območju še vedno ločene od drugih slonjih čred v Namibiji in zdi se, da so drugačni samo zato, ker jedo manj kot sloni, ki živijo na območjih z več bogate hrane, kot so narodni park Etosha, pas Caprivi in regija Chobe v Bocvani.

Ti sloni so resnično mojstri preživetja, saj obvladujejo območje 3000 kvadratnih kilometrov in redno potujejo do dvesto kilometrov daleč, da bi našli vodo. Pijejo le vsake tri ali štiri dni v primerjavi s sloni v Etoshi, ki popijejo do dvesto litrov vode dnevno. Prav tako se zdi, da so bolj okoljsko ozaveščeni kot drugi sloni. V primerjavi z drugimi puščavi prilagojenimi sloni redko prevračajo drevesa, lomijo veje ali trgajo lubje, kot da bi vedeli, da bi to ogrozilo njihovo hrano.^[2]

Črni nosorogi so izginili na območju leta 1983, vendar so bili ponovno naseljeni. V Kaokolandu najdemo tudi druge vrste živali, kot so različne antilope (oriks, kudu), skokonoga gazela, noj, žirafa in gorska zebra.

Turizem in promet

Po koncu vojne je Kaokoland postal zanimiva turistična točka Namibije, saj je v bližini narodnega parka Etosha (na jugu), zaradi neokrnjene narave (z več možnostmi za rafting in pohodništvo) in možnosti obiska tradicionalnih vasi ljudstva Himba. Zanimivi so še slapovi Epupa, Sesfontein, vasi Himb in Ondurusa Rapids.

Kaokoland je ena izmed najbolj divjih regij Južne Afrike z zelo malo cestami in objekti. Edina pot, ki je dostopna brez vozil s štirikolesnim pogonom, povezuje Sesfontein in Opuwo. Številne ceste v Kaokolandu so pogosto v zelo slabem stanju in so lahko izziv tudi za vozila s štirikolesnim pogonom, še posebej v deževnem obdobju. Trgovine, bolnišnica, garaže in drugo so le v Opuwu.

Sklici

Zunanje povezave

Kaokoland at namibian.org

[1] Otjihipa Mountains

[2] ttp://wildsafariafrica.com/destinations/safari-namibia/damaraland-in-namibia/desert-elephant-namibia/

[1]

[2]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-[[Image:MapBantoustanKaokoland.PNG|thumb|250px|right|Meje Kaokoland bantustana]]
+[[Image:MapBantoustanKaokoland.PNG|thumb|250px|right|Meje [[bantustan|bantustana]] Kaokoland]]
-'''Kaokoland''' je področje v severni [[Namibija|Namibiji]], v [[Kaokoveld]]u. To je eno izmed najbolj divjih in najmanj poseljenih območjih v Namibiji, z gostoto prebivalstva ene osebe na vsak 2 km², kar je 1/4 nacionalnega povprečja. Najbolj zastopana [[etnična skupina]] so [[ljudstvo Himba]], ki predstavlja približno 5.000 od skupnih 16.000 prebivalcev Kaokolanda. Glavno naselje Kaokolanda je mesto [[Opuwo]].
+'''Kaokoland''' je območje v severni [[Namibija|Namibiji]] v [[Kaokoveld]]u. To je eno najbolj divjih in najmanj poseljenih območij v Namibiji, gostota prebivalstva je ena oseba na vsaka dva km², kar je 1/4 državnega povprečja. Najbolj zastopana [[etnična skupina]] je [[ljudstvo Himba]], približno 5000 prebivalcev od skupnih 16.000. Glavno naselje Kaokolanda je mesto [[Opuwo]].
-Kaokoland je bil v času [[apartheid]]a [[bantustan]] Južne Zahodne Afrike. Predvidena je bila sicer ustanovitev samouprave ljudstvu Himba, a vlada tega nikoli ni realizirala. Tako kot druga območja v jugozahodni Afriki, je bil tudi Kaokoland bantustan ukinjen maja 1989, na začetku prehoda Namibije k neodvisnosti. ''Kaokoland'' je ostal neformalno ime za geografsko območje.
+Kaokoland je bil pod [[apartheid]]om [[bantustan]] Južnozahodne Afrike. Predvidena je bila ustanovitev samouprave ljudstva Himba, a vlada tega ni nikoli uresničila. Tako kot druga območja v jugozahodni Afriki je bil tudi bantustan Kaokoland ukinjen maja 1989 ob začetku prehoda Namibije v neodvisnost. ''Kaokoland'' je ostalo neuradno ime za zemljepisno območje.
 == Geografija ==
 [[Image:Namibie Kaokoland 05.JPG|thumb|right|270px|Kamnita puščava v Kaokolandu]]
-Območje Kaokoland se razteza od juga na sever od reke Hoanib do reke [[Kunene (reka)|Kunene]] (ki je tudi meja med Namibijo in [[Angola|Angolo]]). To je v veliki meri gorata pokrajina, na severu v pogorju Baynes doseže največjo višino 2039 m. Druga pomembna gorovja Kaokolanda so pogorje Otjihipa (na severu)<ref>[http://www.geonames.org/3353901/otjihipa-mountains.html Otjihipa Mountains]</ref> in pogorje Hartmann (na vzhodu). Zemljišče je v glavnem suho in kamnito, predvsem na jugu, kjer meji na puščavo [[Namib]], kljub temu, da ima več rek, kot tudi slapove. Najbolj impresivni slapovi Kaokolanda so [[Slapovi Ruacana|Ruacana]] (120 m visoki, 700 m široki) in [[Slap Epupa]], oba nastala na reki Kunene. Severni del Kaokolanda je bolj zelen, z vegetacijo v dolinah, kot sta Marienfluss in Hartmann.
+Območje Kaokoland se razteza od juga na sever od reke Hoanib do reke [[Kunene (reka)|Kunene]] (ki je tudi meja med Namibijo in [[Angola|Angolo]]). To je gorata pokrajina, na severu v pogorju Baynes doseže višino 2039 m. Drugi pomembni gorovji sta pogorje Otjihipa (na severu)<ref>[http://www.geonames.org/3353901/otjihipa-mountains.html Otjihipa Mountains]</ref> in pogorje Hartmann (na vzhodu). Zemljišče je v glavnem suho in kamnito, predvsem na jugu, kjer meji na puščavo [[Namib]], čeprav ima več rek, pa tudi slapove. Najznamenitejši slapovi so [[Slapovi Ruacana|Ruacana]] (120 m visoki, 700 m široki) in [[Slap Epupa|Epupa]], nastali na reki Kunene. Severni del Kaokolanda je bolj zelen z rastlinjem v dolinah, kot sta Marienfluss in Hartmann.
 == Zgodovina ==
-Pred kolonializmom so Kaokoland večinoma naseljevala ljudstva [[ljudstvo Ovambo|Ovambo]], [[ljudstvo Nama|Nama]] in [[ljudtsvo Herero|Herero]]. V drugi polovici 19. stoletja, je skupina Herero prečkala reko Kunene in se selila na sever v današnjo Angolo, in se povezala z [[Grmičarji|Bušmani]] v južni Angoli. Današnje ljudstvo Himba izvirajo iz te angolske skupine Herero. Leta 1884 je Kaokoland postala del [[Nemška Jugozahodna Afrika|Nemške Jugozahodne Afrike]] in namibijski Herero so bistveno spremenili svoje navade in kostume, ki so posledica nemškega vpliva. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Južna Afrika prejela mandat Društva narodov za upravljanje ozemlja Namibije, ki je postala praktično provinca Južne Afrike. Južna Afrika je tudi v Namibiji uporabljala načelo [[apartheid]]a, vključno z oblikovanjem različnih bantustanov (rezervatov) za različne afriške etnične skupine. Kaokoland je bil določen kot bantustan za ljudstvo Himba, ki se je leta 1920 vrnilo iz Angole v Namibijo. Kljub skromni populaciji, je Kaokoland boj za neodvisnost Namibije močno prizadel in še posebej tako imenovana "bush vojna", ko so se borili čez mejo z Angolo.
+Pred kolonializmom so Kaokoland večinoma naseljevali [[ljudstvo Ovambo|Ovambi]], [[ljudstvo Nama|Nami]] in [[ljudstvo Herero|Hereri]]. V drugi polovici 19. stoletja je skupina Hererov prečkala reko Kunene in se selila na sever v današnjo Angolo. V južni Angoli so se povezali z [[Grmičarji|Bušmani]]. Današnje ljudstvo Himba izvira iz te angolske skupine Hererov. Leta 1884 je Kaokoland postal del [[Nemška Jugozahodna Afrika|Nemške jugozahodne Afrike]] in namibijski Hereri so bistveno spremenili svoje navade in oblačila pod nemškim vplivom. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Južna Afrika dobila mandat Društva narodov za upravljanje ozemlja Namibije, ki je postala praktično njena provinca. Južna Afrika je tudi v Namibiji uporabljala načelo [[apartheid]]a, tudi z oblikovanjem različnih bantustanov (rezervatov) za različne afriške narodne skupine. Kaokoland je bil določen kot bantustan za ljudstvo Himba, ki se je leta 1920 vrnilo iz Angole v Namibijo. Kljub skromnemu številu prebivalcev je Kaokoland boj za neodvisnost Namibije močno prizadel, še posebej vojna na meji z Angolo.
 == Ljudstvo Himba ==
 {{glavni|Ljudstvo Himba}}
 [[Image:Namibie Himba 0717a.jpg|thumb|right|Ženska predstavnica ljudstva Himba]]
-Ljudstvo Himba so potomci skupine Herero, ki so bili izoliran od ostalih v 19. stoletju. Medtem ko je ljudstvo Herero kasneje doživelo nemško oblast in drastično spremenilo svoj način življenja, kot tudi svoje kostume, so Himbe ohranili večino svojih tradicionalnih, nomadskih in pastoralnih navad. V zadnjem času stiki med Himbami in zahodnimi turisti postajajo vse bolj in bolj pogosti, zlasti v najbolj enostavno dostopnem območju Kaokolanda (npr. okolica Opuwa). To je delno vplivalo na njihovo kulturo, vendar so Himbe v bistvu ostali zvest svoji tradiciji.
+Ljudstvo Himba so potomci skupine Hererov, ki so bili v 19. stoletju izolirani od preostalih. Medtem ko so bili Hereri pod nemško oblastjo, kar je močno spremenilo njihov način življenja, oblačenja, so Himbe ohranili večino svojih tradicionalnih, nomadskih in pastirskih navad. V zadnjem času stiki med Himbami in zahodnimi turisti postajajo vse pogostejši, zlasti v najlažje dostopnem območju Kaokolanda (npr. okolica Opuwa). To je delno vplivalo na njihovo kulturo, vendar so Himbe v bistvu ostali zvesti svoji tradiciji.
 == Živalstvo ==
-Živalstvo v Kaokolandu je zaradi divjega lova v 1970-ih in med letoma 1977 in 1982 utrpelo hude izgube, vendar že okreva. Tu živijo razne puščavske vrste, predvsem pomembna populacija [[Afriški savanski slon |slonov]], ki so včasih razvrščeni kot različni kot podvrste afriških slonov, zaradi svojih krajših nog in posebnega, puščavi prilagojenega vedenja. Imajo daljše noge, večje podplate in neverjetno sposobnost, da zdržijo obdobja suše. Črede na tem področju so še vedno ločene od drugih slonjih čred v Namibiji in zdi se, da so drugačni samo zato, ker jedo manj kot sloni, ki živijo v področjih z več bogate hrane, kot so [[narodni park Etosha]], [[Caprivi pas]] in regija Chobe v [[Bocvana|Bocvani]].
+Živalstvo v Kaokolandu je imelo zaradi divjega lova v 1970-ih in med letoma 1977 in 1982 hude izgube, vendar že okreva. Tu živijo razne puščavske vrste, predvsem pomembna vrsta [[Afriški savanski slon |slonov]], ki so včasih razvrščeni v podvrsto afriških slonov zaradi krajših nog in posebnega, puščavi prilagojenega vedenja. Imajo daljše noge, večje podplate in neverjetno sposobnost, da zdržijo obdobja suše. Črede so na tem območju še vedno ločene od drugih slonjih čred v Namibiji in zdi se, da so drugačni samo zato, ker jedo manj kot sloni, ki živijo na območjih z več bogate hrane, kot so [[narodni park Etosha]], [[pas Caprivi]] in regija Chobe v [[Bocvana|Bocvani]].
-Ti sloni so resnično mojstri preživetja, saj obvladujejo območje tri tisoč kvadratnih kilometrov in redno potujejo do dvesto kilometrov daleč v iskanju vode. Pijejo le vsake tri ali štiri dni, v primerjavi s sloni v Etoshi, ki popijejo do dvesto litrov vode na dan. Prav tako se zdi, da so bolj okoljsko osveščeni od drugih slonov. Za razliko od drugih slonov, puščavi prilagojeni sloni redko prevračajo drevesa, lomijo veje ali trgajo lubje, kot da bi vedeli, da bi to ogrozilo njihovo hrano.<ref>http://wildsafariafrica.com/destinations/safari-namibia/damaraland-in-namibia/desert-elephant-namibia/</ref>
+Ti sloni so resnično mojstri preživetja, saj obvladujejo območje 3000 kvadratnih kilometrov in redno potujejo do dvesto kilometrov daleč, da bi našli vodo. Pijejo le vsake tri ali štiri dni v primerjavi s sloni v Etoshi, ki popijejo do dvesto litrov vode dnevno. Prav tako se zdi, da so bolj okoljsko ozaveščeni kot drugi sloni. V primerjavi z drugimi puščavi prilagojenimi sloni redko prevračajo drevesa, lomijo veje ali trgajo lubje, kot da bi vedeli, da bi to ogrozilo njihovo hrano.<ref>http://wildsafariafrica.com/destinations/safari-namibia/damaraland-in-namibia/desert-elephant-namibia/</ref>
-[[Črni nosorog]]i so izginili na območju v letu 1983, vendar so bili ponovno naseljeni. V Kaokolandu najdemo tudi druge vrste kot so različne antilope ([[oriks]], kudu), [[skokonoga gazela]], [[noj]], [[žirafa]] in [[gorska zebra]].
+[[Črni nosorog]]i so izginili na območju leta 1983, vendar so bili ponovno naseljeni. V Kaokolandu najdemo tudi druge vrste živali, kot so različne antilope ([[oriks]], kudu), [[skokonoga gazela]], [[noj]], [[žirafa]] in [[gorska zebra]].
 == Turizem in promet ==
 [[Image:Namibie Kaokoland 04.JPG|thumb|right|270px|Gore v Kaokolandu]]
-Po koncu ''bush vojne'' je Kaokoland postal turistična destinacija Namibije, zaradi njegove bližine narodnemu parku Etosha (na jugu), neokrnjeni naravi (z več možnostmi za [[rafting]] in [[pohodništvo]]) in priložnost za obisk tradicionalnih vasi ljudstva Himba. Pomembnejše lokacije v območju so slap Epupa, Sesfontein, vasi Himba in Ondurusa Rapids.
+Po koncu  vojne je Kaokoland postal zanimiva turistična točka Namibije, saj je v bližini narodnega parka Etosha (na jugu), zaradi neokrnjene narave (z več možnostmi za [[rafting]] in [[pohodništvo]]) in možnosti obiska tradicionalnih vasi ljudstva Himba. Zanimivi so še slapovi Epupa, Sesfontein, vasi Himb in Ondurusa Rapids.
-Kaokoland je ena izmed najbolj divjih regij Južne Afrike, z zelo malo cestami in objekti. Edina pot, ki je dostopna brez 4WD vozila povezuje Sesfontein in Opuwo. Številne ceste v Kaokolandu so pogosto v zelo slabem stanju in so lahko izziv tudi za 4WD, še posebej v deževnem obdobju. Večina storitev kot so trgovine, bolnišnice, garaža in drugo,  je le v Opuwo.
+Kaokoland je ena izmed najbolj divjih regij Južne Afrike z zelo malo cestami in objekti. Edina pot, ki je dostopna brez vozil s štirikolesnim pogonom,  povezuje Sesfontein in Opuwo. Številne ceste v Kaokolandu so pogosto v zelo slabem stanju in so lahko izziv tudi za vozila s štirikolesnim pogonom, še posebej v deževnem obdobju. Trgovine, bolnišnica, garaže in drugo so le v Opuwu.
 == Sklici ==