Steber: Razlika med redakcijama

Najpomembnejši okras stebra je žlebič ([[kanelura]]) v dorskem, jonskem in korintskem redu. Medtem ko imajo dorski stebri žlebiče z ostrim grebenom, imajo jonski in korintski stebri blage, polkrožno vklesane. Pogosto so stebri iz helenističnega obdobja tudi samo delno nagubani ali ''fazetirani'' ali so bile kanelure zapolnjene z okroglimi palicami. Predvsem pri jonskih stebrih je imela noga stebra figuralni relief, tako imenovani ''columnae caelatae''. Aleksandrijski stebri so okrašeni sz akantovimi listnimi viticami od baze stebra navzgor. Toskanski stebri so popolnoma okrašeni in kanelirani. Stebri bizantinske, romanske in gotske arhitekture, pa tudi nemške renesanse so pogosto prekriti z geometrijskimi ali rastlinskimi okraski.

[[Dorski slog|Dorski red]] (slog) je najstarejši in najenostavnejši klasični red. Poimenovan je po Dorcih, ki so živelina Peloponezu, Siciliji in južni Italiji. Sestavljen je iz navpičnega valja, ki je širši pri dnu. Na splošno nima niti baze, niti podrobnega kapitela. Namesto tega je pogosto dopolnjen sz obrnjeno prisekano plitvo [[Prisekana piramida|piramido]] ali valjastim pasom rezbarije. Pogosto se omenja ''možat red'' zato, ker je zastopan v spodnjem nivoju Koloseja in Partenona in so zato menili, da imajo večjo težo. Razmerje med višino in debelino je okoli 8:1. Trup dorskega stebra je skoraj vedno nažlebljen.