Hipostil

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Velika hipostilna dvorana v templju v Karnaku, Egipt
Apadana v Perzepolisu
Hipostilna dvorana Velike mošeje v Kairouanu, Tunizija

Hipostil je ime za dvorano stebrov v staroegipčanskem templju, perzijski arhitekturi in drugih do sodobne uporabe v arhitekturi.

Pomen izraza[uredi | uredi kodo]

Beseda hipostil izvira iz starogrške besede ὑπόστυλος, 'hypóstȳlos', kar pomeni "pod stebri" ( ὑπό, 'hipo', pomeni spodaj ali pod njim in στῦλος, 'stilos', pomeni steber). [1] V Grčiji je hipostil le velika dvorana s streho, ki je podprta zaradi premostitve s stebri ali slopi.

V Egiptu se je hipostilna dvorana uporabljala kot arhitektura v novem kraljestvu v sakralni, občasno tudi posvetni arhitekturi.

Gradnja in uporaba[uredi | uredi kodo]

Hipostilna dvorana je prečna na vzdolžno os templja in je sestavljena iz srednje ladje in dveh nižjih stranskih. Strop dvorane je raven. Prehod med ladjami je na obeh straneh obdan z eno vrsto stebrov, srednji so višji in imajo večji premer kot v stranskih ladjah. V zgornjem delu stene srednje ladje so velika okna, ki so pogosto edini vir svetlobe v hipostilni dvorani. Streha je lahko izdelana iz premostitev s prekladami iz kamna, lesa ali drugega togega materiala, tudi litega železa, jekla ali armiranega betona. To je lahko tudi strop.

Ta arhitekturna oblika je bila zelo pomembna v celi v antičnih grških templjih in številnih azijskih stavbah, zlasti lesenih konstrukcijah.

S kombinacijo stebrov in obokov je hipostilna dvorana postala eden glavnih tipov gradnje mošeje. [2] V številnih mošejah, zlasti v zgodnjih, ima dvorana za molitev obliko hipostila. Taka je Velika mošeja v Kairouanu (tudi Ukbetova mošeja) v Tuniziji. [3]

Hipostil se pogosto uporablja tudi v sodobni arhitekturi.

Simbolika[uredi | uredi kodo]

Pri prikazu mikrokozmosa stvarstva v egiptovskem templju hipostil simbolizira močvirje trsja. Z uporabo kapitelov v obliki papirusa dobi gledalec vtis, da je v gozdu. V Amonovem templju v Karnaku je ta simbolika dodatno okrepljena s 137 stebri na bazah, ki spominjajo na korenine papirusa. Veliki stebri vzdolž osrednje osi so visoki 23 m in se končajo kot široko odprt kapitel v obliki papirusa, preostali stebri pa kot zaprt papirus. V templju Knum v Esni je močvirska simbolika poudarjena z žuželkami v kapitelih stebrov. Arhitravi na stebrih in strop predstavljajo nebo.

Tempelj Ranakpur v Indiji

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Werner Müller: dtv-Atlas Baukunst. Band 1: Allgemeiner Teil. Baugeschichte von Mesopotamien bis Byzanz (= dtv 3020). 15. durchgesehene Auflage. Deutscher Taschenbuch-Verlag, München 2009, ISBN 978-3-423-03020-5.
  • Hosam Refai: Untersuchungen zum Bildprogramm der großen Säulensäle in den thebanischen Tempeln des Neuen Reiches (= Veröffentlichungen der Institute für Afrikanistik und Ägyptologie der Universität Wien. Bd. 91 = Beiträge zur Ägyptologie. Bd. 18). Afro-Pub, Wien 2000, ISBN 3-85043-091-X.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]