Ole Christensen Rømer: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
nadomestitev lifetime
m m/dp/-p:l
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{infopolje Znanstvenik
⚫
{{Infopolje Oseba|image=Ole roemer.jpg|caption=Ole Christensen Rømer}}
| image = <!--Wikidata -->
⚫
| caption = Ole Christensen Rømer
}}
[[Slika:20060825 Ole Rømer's Instruments.jpg|thumb|right|200px|Rømerjevi [[astronomski inštrument]]i]]
[[Slika:20060825 Ole Rømer's Instruments.jpg|thumb|right|200px|Rømerjevi [[astronomski inštrument]]i]]


Vrstica 8: Vrstica 11:
Rømer je bil predstojnik [[Observatorij København|Observatorija]] in [[univerza|univerzitetni]] [[profesor]] [[matematika|matematike]] [[Univerza v Kobenhavnu|v Kobenhavnu]]. Prvi je določil [[hitrost svetlobe]] z opazovanjem [[imerzija|imerzije]] in [[emerzija|emerzije]] [[Jupiter|Jupitrovih]] [[naravni satelit|satelitov]], ki prehaja skozi njegovo senco.
Rømer je bil predstojnik [[Observatorij København|Observatorija]] in [[univerza|univerzitetni]] [[profesor]] [[matematika|matematike]] [[Univerza v Kobenhavnu|v Kobenhavnu]]. Prvi je določil [[hitrost svetlobe]] z opazovanjem [[imerzija|imerzije]] in [[emerzija|emerzije]] [[Jupiter|Jupitrovih]] [[naravni satelit|satelitov]], ki prehaja skozi njegovo senco.


Leta [[1671]] je pomagal [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felixu Picardu]] pri opazovanju Jupitrovih mrkov na nekdanjem [[Tycho Brahe|de Brahejevem]] observatoriju. Tam je na Picarda napravil tolikšen vtis, da ga je vzel s seboj v [[Pariz]] kjer je postal tudi član [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] (Académie des sciences). V Parizu je Picardu pomagal 10 let.
Leta 1671 je pomagal [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felixu Picardu]] pri opazovanju Jupitrovih mrkov na nekdanjem [[Tycho Brahe|de Brahejevem]] observatoriju. Tam je na Picarda napravil tolikšen vtis, da ga je vzel s seboj v [[Pariz]] kjer je postal tudi član [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] (Académie des sciences). V Parizu je Picardu pomagal 10 let.


V letih [[1675]] in [[1676]] je v Parizu preučeval tabele Jupitrovih satelitov in opazoval zakasnitev mrkov Jupitrovih satelitov [[Io (luna)|Ia]] in [[Ganimed (luna)|Ganimeda]] in je prvič ocenil hitrost svetlobe ''c'' na 211 · 10<sup>6</sup> [[meter|m]]/[[sekunda|s]] in 240 · 10<sup>6</sup> m/s. [[Zemlja]], Jupiter in Ganimed [[kroženje|krožijo]] v isti ravnini. Začnemo opazovati, ko je Jupiter v [[opozicija (astronomija)|opoziciji]] s [[Sonce]]m. Ganimed stopi v Jupitrovo senco vsakih 7,155 [[dan|dneva]]. Takrat [[razdalja|oddaljenost]] Zemlje od Jupitra narašča in doseže po 25 Ganimedovih mrkih, to je po pol leta, največjo vrednost. 26. mrk naj bi bil po 25 · 7,155 dneh, Rømer je opazil največjo zakasnitev za 22<sup>[[minuta|m]]</sup> najmanjšo pa za 20<sup>m</sup>.
V letih 1675 in 1676 je v Parizu preučeval tabele Jupitrovih satelitov in opazoval zakasnitev mrkov Jupitrovih satelitov [[Io (luna)|Ia]] in [[Ganimed (luna)|Ganimeda]] in je prvič ocenil hitrost svetlobe ''c'' na 211 · 10<sup>6</sup> [[meter|m]]/[[sekunda|s]] in 240 · 10<sup>6</sup> m/s. [[Zemlja]], Jupiter in Ganimed [[kroženje|krožijo]] v isti ravnini. Opazovati se začne, ko je Jupiter v [[opozicija (astronomija)|opoziciji]] s [[Sonce]]m. Ganimed stopi v Jupitrovo senco vsakih 7,155 [[dan|dneva]]. Tedaj [[razdalja|oddaljenost]] Zemlje od Jupitra narašča in doseže po 25 Ganimedovih mrkih, to je po pol leta, največjo vrednost. 26. mrk naj bi bil po 25 · 7,155 dneh, Rømer je opazil največjo zakasnitev za 22<sup>[[minuta|m]]</sup> najmanjšo pa za 20<sup>m</sup>.


Izdelal je več astronomskih naprav. On in [[Giovanni Domenico Cassini|Giovanni Cassini I.]] sta izdelala prva [[ekvatorial]]a z natančnimi [[krog]]i in s samodejnim sledenjem [[nebesno telo|nebesnih teles]]. Izdeloval je natančne [[termometer|termometre]] za rabo v [[meteorologija|meteorologiji]]. K njemu je na obisk prišel [[Daniel Gabriel Fahrenheit|Fahrenheit]], da bi se izučil v kalibriranju termometrov.
Izdelal je več astronomskih naprav. On in [[Giovanni Domenico Cassini|Giovanni Cassini I.]] sta izdelala prva [[ekvatorial]]a s točnimi [[krog]]i in s samodejnim sledenjem [[nebesno telo|nebesnih teles]]. Izdeloval je točne [[termometer|termometre]] za rabo v [[meteorologija|meteorologiji]]. K njemu je na obisk prišel [[Daniel Gabriel Fahrenheit|Fahrenheit]], da bi se izučil v kalibriranju termometrov.


== Priznanja ==
== Priznanja ==


Po njem se imenuje [[krater]] [[Römer (krater)|Römer]] na [[Luna|Luni]] in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[2897 Ole Römer]].
Po njem se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Römer (krater)|Römer]] na [[Luna|Luni]] in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[2897 Ole Römer]].

== Glej tudi ==

* [[seznam danskih astronomov]]
* [[seznam danskih matematikov]]
* [[seznam danskih akademikov]]
* [[seznam članov Francoske akademije znanosti]]


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Ole Rømer}}
{{kategorija v Zbirki|Ole Rømer}}


{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}
{{portal|astronomija|{{ispa}}}}


{{scientist-stub}}
{{scientist-stub}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Roemer, Ole Christensen}}
{{DEFAULTSORT:Roemer, Ole Christensen}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1644]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1644]]
[[Kategorija:Umrli leta 1710]]
[[Kategorija:Umrli leta 1710]]

[[Kategorija:Danski astronomi]]
[[Kategorija:Danski astronomi]]
[[Kategorija:Danski matematiki]]
[[Kategorija:Danski matematiki]]

Redakcija: 15:22, 13. januar 2016

Ole Christensen Rømer
Portret
Ole Christensen Rømer
Rojstvo25. september 1644({{padleft:1644|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1][2][…]
Aarhus
Smrt19. september 1710({{padleft:1710|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2][…] (65 let)
København
Podpis
Rømerjevi astronomski inštrumenti

Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Življenje in delo

Rømer je bil predstojnik Observatorija in univerzitetni profesor matematike v Kobenhavnu. Prvi je določil hitrost svetlobe z opazovanjem imerzije in emerzije Jupitrovih satelitov, ki prehaja skozi njegovo senco.

Leta 1671 je pomagal Jean-Felixu Picardu pri opazovanju Jupitrovih mrkov na nekdanjem de Brahejevem observatoriju. Tam je na Picarda napravil tolikšen vtis, da ga je vzel s seboj v Pariz kjer je postal tudi član Francoske akademije znanosti (Académie des sciences). V Parizu je Picardu pomagal 10 let.

V letih 1675 in 1676 je v Parizu preučeval tabele Jupitrovih satelitov in opazoval zakasnitev mrkov Jupitrovih satelitov Ia in Ganimeda in je prvič ocenil hitrost svetlobe c na 211 · 106 m/s in 240 · 106 m/s. Zemlja, Jupiter in Ganimed krožijo v isti ravnini. Opazovati se začne, ko je Jupiter v opoziciji s Soncem. Ganimed stopi v Jupitrovo senco vsakih 7,155 dneva. Tedaj oddaljenost Zemlje od Jupitra narašča in doseže po 25 Ganimedovih mrkih, to je po pol leta, največjo vrednost. 26. mrk naj bi bil po 25 · 7,155 dneh, Rømer je opazil največjo zakasnitev za 22m najmanjšo pa za 20m.

Izdelal je več astronomskih naprav. On in Giovanni Cassini I. sta izdelala prva ekvatoriala s točnimi krogi in s samodejnim sledenjem nebesnih teles. Izdeloval je točne termometre za rabo v meteorologiji. K njemu je na obisk prišel Fahrenheit, da bi se izučil v kalibriranju termometrov.

Priznanja

Po njem se imenuje udarni krater Römer na Luni in asteroid glavnega pasu 2897 Ole Römer.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ole Christensen Rømer.
Stub icon

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

  1. ↑ 1,0 1,1 Record #118790919 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 Kunstindeks Danmark
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ole_Christensen_Rømer&oldid=4560813«