Galeb (ladja): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vdomen (pogovor | prispevki)
646 urejanj
Popravek kategorije
Vdomen (pogovor | prispevki)
646 urejanj
Dopolnitev podatkov
Vrstica 37: Vrstica 37:
|Motor|| 2 × [[Dizel|dizelski motor]]
|Motor|| 2 × [[Dizel|dizelski motor]]
|-
|-
|Moč|| 2500 [[Konjska moč|km]] (1839 kW)
|Moč|| 2 × 2500 [[Konjska moč|km]] (1839 kW)
|-
|-
|Hitrost|| maks. 18,5 [[Vozel (enota)|vozlov]] (34 km/h)
|Hitrost|| maks. 18,5 [[Vozel (enota)|vozlov]] (34 km/h)
Vrstica 61: Vrstica 61:
===Pomožna križarka RAMB III===
===Pomožna križarka RAMB III===


Ladja RAMB III nikoli ni plula v vzhodno Afriko. Ko je 10. junija 1940 Italija vstopila v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], je bila zasidrana v [[Taranto|Tarantu]] in bila rekvirirana s strani [[Italijanska vojna mornarica|italijanske marine]] in prav tako kot njene tri sestrske ladje predelana v pomožno oz. zaščitno ladjo. Oborožena je bila z dvema 12 cm topovoma in osmimi 13,2 mm protiletalskimi mitraljezi. Ognjeni krst je doživela že 12. novembra 1940. Med britanskim napadom na italijansko vojno mornarico v pristanišču Taranto (napad na Taranto), je [[Kraljeva vojna mornarica]] poslala floto križark v južni del Jadranskega morja. Floto so sestavljalle tri lahke križarke HMS Ajax, HMS Orion in HMAS Sydney in dva rušilca HMS Nbia in HMS Mohawk. Kmalu po polnoči je flota na otrantskih vratih naletela na mali italijanski konvoj, ki je bil na poti iz [[Valona|Valone]] v [[Brindisi]]. Konvoj so sestavljale štiri tovorne ladje Capo Vado, Catalani, Antonio Locatelli in Premuda, poleg pa sta bile za zaščito še ladji RAMB III in [[Torpedovka|torpedni čoln]] [[Nicola Fabrizi]]. RAMB III je izstrelila 19 salv in pobegnila, medtem pa je torpedovka Nicola Fabrizi napadela nasprotnika, vendar je bila pri tem zadeta in onesposobljena za bojevanje, a je še vedno lahko ušla. Britanci so potopili vse štiri tovorne ladje. Italijanska torpedna čolna Curtatone in Solferino sta tekom dneva rešila 140 preživelih. 36 mož, vključno z padlimi na ladji Nicola Fabrizi, je izgubilo življenje.
Ladja RAMB III nikoli ni plula v vzhodno Afriko. Ko je 10. junija 1940 Italija vstopila v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], je bila zasidrana v [[Taranto|Tarantu]] in bila rekvirirana s strani [[Italijanska vojna mornarica|italijanske marine]] in prav tako kot njene tri sestrske ladje predelana v pomožno oz. zaščitno ladjo. Oborožena je bila z dvema 12 cm topovoma in osmimi 13,2 mm protiletalskimi mitraljezi. Ognjeni krst je doživela že 12. novembra 1940. Med britanskim napadom na italijansko vojno mornarico v pristanišču Taranto (napad na Taranto), je [[Kraljeva vojna mornarica]] poslala floto križark v južni del Jadranskega morja. Floto so sestavljalle tri lahke križarke HMS Ajax, HMS Orion in HMAS Sydney in dva rušilca HMS Nbia in HMS Mohawk. Kmalu po polnoči je flota na [[Otrantska vrata|otrantskih vratih]] naletela na mali italijanski konvoj, ki je bil na poti iz [[Valona|Valone]] v [[Brindisi]]. Konvoj so sestavljale štiri tovorne ladje Capo Vado (4391 [[Registrska tona|BRT]]), Catalani (2429 BRT), Antonio Locatelli (5691 BRT) in Premuda (4427 BRT), poleg pa sta bile za zaščito še ladji RAMB III in [[Torpedovka|torpedni čoln]] [[Nicola Fabrizi]]. RAMB III je izstrelila 19 salv in pobegnila, medtem pa je torpedovka Nicola Fabrizi napadela nasprotnika, vendar je bila pri tem zadeta in onesposobljena za bojevanje, a je še vedno lahko ušla. Britanci so potopili vse štiri tovorne ladje. Italijanska torpedna čolna Curtatone in Solferino sta tekom dneva rešila 140 preživelih. 36 mož, vključno z padlimi na ladji Nicola Fabrizi, je izgubilo življenje.


30. maja 1941 je bila v pristanišču v [[Bengazi|Bengaziju]] ladja RAMB III torpedirana s strani britanske podmornice HMS Triumph torpediert in potopljena. Italijanska marina je ladjo dvignila na površino in odvlekla do [[Trst|Trsta]], kjer so jo popravili.
30. maja 1941 je bila v pristanišču v [[Bengazi|Bengaziju]] ladja RAMB III torpedirana s strani britanske podmornice HMS Triumph torpediert in potopljena. Italijanska marina je ladjo dvignila na površino in odvlekla do ladjedelnice ''San Marco'' v [[Trst|Trstu]], kjer so jo popravili.


===Minopolagalec Kiebitz===
===Minopolagalec Kiebitz===
Vrstica 71: Vrstica 71:
===Predsedniška ladja Galeb===
===Predsedniška ladja Galeb===


Po vojni je bila ladja ponovno dvignjena na površino, popravljena in od leta 1952 bila v uporabi kot državniška oz. predsedniška ladja Josipa Broza Tita. Tito je bil znan po strahu pred letenjem in je preplul skupaj 86.000 navtičnih milj. Oprema na ladji je bila razkošna. Na svojih »miroljubnih in prijateljskih misijah« je vzel s seboj ladijski orkester in pevca.
Septembra leta 1947 je splitsko podjetje Brodospas ladjo iz globine 22 metrov dvignilo na gladino.<ref>{{navedi novice| url=http://www.youtube.com/watch?v=XGhEPfGBGBg |title=Vađenje Ramba (Galeba) - prvi dio.mp4 |date=1948 |work=Dokumentarni film |accessdate=15.4.2014}}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.youtube.com/watch?v=Mi2j_-ptNZk |title=Vađenje Ramba (Galeba) - drugi dio.mp4 |date=1948 |work=Dokumentarni film |accessdate=15.4.2014}}</ref> Od leta 1952 bila v uporabi kot državniška oz. predsedniška ladja Josipa Broza Tita. Tito je bil znan po strahu pred letenjem in je preplul skupaj 86.000 navtičnih milj. Oprema na ladji je bila razkošna. Na svojih »miroljubnih in prijateljskih misijah« je vzel s seboj ladijski orkester in pevca. Na prvo uradno potovanje je šel leta 1953 v [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=54-55&C=9 |title=TRAGOM GALEBOVIH PUTOVANJA |date= |work=SUŠAČKA REVIJA broj 54/55 |accessdate=15.4.2014}}</ref>

[[Slika:Galeb Rijeka 05072013 2 roberta f.jpg|thumb|right|250px|Galeb v reškem pristanišču]]
⚫
Med jugoslovansko vojno je bila ladja privezana na črnogorski obali v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]] in tudi izropana.
Leta 2001 je črnogorska vlada prodala ladjo kot za 750.000 dolarjev grškemu ladjarju John Paul Papanicolaou. Ladja je bila nato pripeljana na popravilo v reško ladjedelnico ''Viktor Lenac''. Leta 2009 jo je mesto [[Reka, Hrvaška|Reka]] odkupilo za 150.000 dolarjev, hrvaške oblasti pa so jo razglasile za nacionalno dediščino.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/novo-zivljenje-titove-ladje-galeb/258675 |title=Novo življenje Titove ladje Galeb |date=30.5.2011 |work=[[Multimedijski center RTV Slovenija|MMC RTV-SLO]] |accessdate=15.4.2014}}</ref>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />



⚫
Med jugoslovansko vojno je bila ladja privezana na črnogorski obali in bila izropana.
Leta 2001 je črnogorska vlada prodala ladjo kot pol-razbitino za 750.000 dolarjev grškemu ladjarju John Paul Papanicolaou, ki je dal ladjo drago restavrirat v eni hrvaški ladjedelnici. Kmalu zatem so jo hrvaške oblasti razglasile za nacionalno dediščino in tako ni mogla več zapustiti države. Leta 2010 jo je mesto [[Reka, Hrvaška|Reka]] odkupilo za 150.000 dolarjev, kjer bo prirejena v muzejsko ladjo.


==Pomembni gosti ladje==
==Pomembni gosti ladje==
===Seznam politikov===
{| width = "99%"
{| width = "99%"
|- valign = "top"
|- valign = "top"
| width = "33%" |
| width = "33%" |
*[[Winston Churchill]]
*Kraljica [[Elizabeta II.]]
*Kraljica [[Elizabeta II.]]
*Cesar [[Haile Selassie]]
*Cesar [[Haile Selassie]]
*[[Leonid Brežnjev]]
*[[Leonid Brežnjev]]
*Ahmed [[Sukarno]] - prvi predsednik Indonezije
*[[Habib Bourguiba]] - prvi predsenik Tunizije
*[[Indira Gandhi]]
|
|
*[[Gamal Abdel Naser]]
*[[Gamal Abdel Naser]]
*[[Hassan II.]] - maroški kralj
⚫
*[[Kurt Waldheim]]
*[[Ibrahim Abud]] - prvi predsednik Sudana
⚫
*[[Elizabeth Taylor]]
*[[Sirimavo Bandaranaike]] - predsednica vlade Šrilanke
*Modibo Keita - prvi predsednik Malija
*[[Makarios III.]] - prvi predsednik Cipra
*[[Omar Moamer el Gadafi]]

|
|
*[[Džavaharlal Nehru]] - prvi predsednik indijske vlade
*[[Nicolae Ceauşescu]]
*[[Kwame Nkrumah]] - prvi predsednik Gane
*[[Ahmed Sékou Touré]] - prvi predsednik Gvineje
*[[U Nu]] - prvi predsednik vlade Burme
*[[Ne Win]]
⚫
*[[Kurt Waldheim]]
⚫
|}

===Seznam slavnih===
*[[Richard Burton]]
*[[Richard Burton]]
*[[Sophia Loren]]
*[[Sophia Loren]]
*[[Kirk Douglas]]
*[[Kirk Douglas]]
⚫
*[[Elizabeth Taylor]]
⚫
|}



==Sklici==
{{Sklici}}


[[Kategorija:Josip Broz Tito]]
[[Kategorija:Josip Broz Tito]]

Redakcija: 11:50, 15. april 2014

Galeb
Podatki o ladji
Zastava

Jugoslavija
Tretji rajh
Kraljevina Italija Italija

Druga imena ladje
  • Kiebitz
  • RAMB III
Tip ladje tovorna ladja, pomožna križarka, minopolagalka, državniška/predsedniša ladja
Ladjedelnica Ansaldo, Genova
Splavitev 1938
Trenutno nahajališče Reka
Mere
Dolžina 117 m
Širina 15,13 m
Ugrez maks. 5,7 m
Izpodriv 3.667 ton
Pogon
Motor 2 × dizelski motor
Moč 2 × 2500 km (1839 kW)
Hitrost maks. 18,5 vozlov (34 km/h)
Oborožitev od leta 1952
  • 4 × 8,8 cm top
  • 4 × 4,0 cm protiletalski top
  • 6 × 2,0 cm protiletalski top
  • 2 × 12,7 mm mitraljez

Galeb je bila od leta 1952 do leta 1980 državniška ladja SFRJ oz. predsedniška ladja jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Leta 1938 je bila zgrajena kot tovorna ladja (ladja hladilnik) razreda RAMB z imenom RAMB III. Že v drugi svetovni vojni je postala pomožna križarka italijanske mornarice, nato pa bila še s strani nemške vojne mornarice predelana v minopolagalca in preimenovana v Kiebitz. Novembra 1944 je bila potopljena pred reškim pristaniščem. Po vojni je ladjo jugoslovanska mornarica dvignila na površje in predelala v šolsko ladjo.

Zgodovina

Tovorna ladja Ramb III

Splovljena je bil leta 1938 kot tovorna ladja pod imenom RAMB III v genovski ladjedelnici Ansaldo. Bila je tretja od štirih enako zgrajenih ladij za italijansko podjetje Regia Azienda Monopoli Banane (od tukaj tudi akronim imena ladje RAMB), ki se je ukvarjalo z uvozom banan v Evropo iz italijanskih kolonij vzhodne Afrike. Ladje so bile grajene tako, da so jih lahko v primeru vojne na hitro predelali v pomožne križarke.

Pomožna križarka RAMB III

Ladja RAMB III nikoli ni plula v vzhodno Afriko. Ko je 10. junija 1940 Italija vstopila v drugo svetovno vojno, je bila zasidrana v Tarantu in bila rekvirirana s strani italijanske marine in prav tako kot njene tri sestrske ladje predelana v pomožno oz. zaščitno ladjo. Oborožena je bila z dvema 12 cm topovoma in osmimi 13,2 mm protiletalskimi mitraljezi. Ognjeni krst je doživela že 12. novembra 1940. Med britanskim napadom na italijansko vojno mornarico v pristanišču Taranto (napad na Taranto), je Kraljeva vojna mornarica poslala floto križark v južni del Jadranskega morja. Floto so sestavljalle tri lahke križarke HMS Ajax, HMS Orion in HMAS Sydney in dva rušilca HMS Nbia in HMS Mohawk. Kmalu po polnoči je flota na otrantskih vratih naletela na mali italijanski konvoj, ki je bil na poti iz Valone v Brindisi. Konvoj so sestavljale štiri tovorne ladje Capo Vado (4391 BRT), Catalani (2429 BRT), Antonio Locatelli (5691 BRT) in Premuda (4427 BRT), poleg pa sta bile za zaščito še ladji RAMB III in torpedni čoln Nicola Fabrizi. RAMB III je izstrelila 19 salv in pobegnila, medtem pa je torpedovka Nicola Fabrizi napadela nasprotnika, vendar je bila pri tem zadeta in onesposobljena za bojevanje, a je še vedno lahko ušla. Britanci so potopili vse štiri tovorne ladje. Italijanska torpedna čolna Curtatone in Solferino sta tekom dneva rešila 140 preživelih. 36 mož, vključno z padlimi na ladji Nicola Fabrizi, je izgubilo življenje.

30. maja 1941 je bila v pristanišču v Bengaziju ladja RAMB III torpedirana s strani britanske podmornice HMS Triumph torpediert in potopljena. Italijanska marina je ladjo dvignila na površino in odvlekla do ladjedelnice San Marco v Trstu, kjer so jo popravili.

Minopolagalec Kiebitz

9. septembra 1943 je bila še ne polno pripravljena ladja v Trstu zasežena s strani nemške vojne mornarice. Februarja 1944 je po ukazu kapitana korvet Hansmanna služila kot minopolagalec Kiebitz. Od marca do novembra leta 1944 je Kiebitz položil, deloma skupaj z minopolagalcem Fasana, več kot 5000 min po Jadranskem morju. 4 novembra je ladja pri vračanju zašla na svojo položeno mino pri Anconi. Kljub temu je bila še vedno zmožna pripluti do Reke, kjer je bila naslednji dan v zračnem napadu potopljena s strani Američanov.

Predsedniška ladja Galeb

Septembra leta 1947 je splitsko podjetje Brodospas ladjo iz globine 22 metrov dvignilo na gladino.[1][2] Od leta 1952 bila v uporabi kot državniška oz. predsedniška ladja Josipa Broza Tita. Tito je bil znan po strahu pred letenjem in je preplul skupaj 86.000 navtičnih milj. Oprema na ladji je bila razkošna. Na svojih »miroljubnih in prijateljskih misijah« je vzel s seboj ladijski orkester in pevca. Na prvo uradno potovanje je šel leta 1953 v Veliko Britanijo.[3]

Galeb v reškem pristanišču

Med jugoslovansko vojno je bila ladja privezana na črnogorski obali v Boki Kotorski in tudi izropana. Leta 2001 je črnogorska vlada prodala ladjo kot za 750.000 dolarjev grškemu ladjarju John Paul Papanicolaou. Ladja je bila nato pripeljana na popravilo v reško ladjedelnico Viktor Lenac. Leta 2009 jo je mesto Reka odkupilo za 150.000 dolarjev, hrvaške oblasti pa so jo razglasile za nacionalno dediščino.[4]





Pomembni gosti ladje

Seznam politikov

Seznam slavnih


Sklici

  1. ↑ »Vađenje Ramba (Galeba) - prvi dio.mp4«. Dokumentarni film. 1948. Pridobljeno 15. aprila 2014.
  2. ↑ »Vađenje Ramba (Galeba) - drugi dio.mp4«. Dokumentarni film. 1948. Pridobljeno 15. aprila 2014.
  3. ↑ »TRAGOM GALEBOVIH PUTOVANJA«. SUŠAČKA REVIJA broj 54/55. Pridobljeno 15. aprila 2014.
  4. ↑ »Novo življenje Titove ladje Galeb«. MMC RTV-SLO. 30. maj 2011. Pridobljeno 15. aprila 2014.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Galeb_(ladja)&oldid=4186282«