Makarios III.
| Makarios III. | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Μιχαήλ Χριστοδούλου Μούσκος 13. avgust 1913[1][2][…] Pano Panagia[d], Paphos District[d] |
| Smrt | 3. avgust 1977[1][2][3] (63 let) Nikozija |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Ciper |
| Poklic | politik, klerik, diakon |
| Podpis |  |
Mihail Hristodoulou Mouskos - Makarios III, ciprski nadškof in politik, * 13. avgust 1913, Panayia, Pafos, † 3. avgust 1977, Nikozija.
Bil je prvi predsednik Cipra po osamosvojitvi države.
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Rodil se je v vasi Panayia, blizu Pafosa na Cipru. Pri trinajstih letih je vstopil v samostan Kykkos, kjer se je šolal. Leta 1940 ja v Atenah dokončal študij teologije. Po končanem študiju je pričel z delom v Ciprski pravoslavni Cerkvi. Leta 1948 je dobil štipendijo Svetovnega cerkvenega združenja za nadaljnji študij v Bostonu, ZDA. Po prihodu v Boston je bil imenovan za kitionskega škofa in se vrnil na Ciper. Leta 1950 je postal ciprski nadškof in se začel ukvarjati s temo ciprske samostojnosti, tako s pogajanji z Angleškim guvernerjem Cipra, kot s spodbujanjem grške vlade, da se o Cipru pričnejo pogajanja v OZN. Ker pogajanja o samostojnosti niso uspela, so ga Angleži leta 1956 izgnali iz Cipra na Sejšele. Po enem letu izgona ga je Angleška vlada povabila k novim pogajanjem v London, kjer so podpisali Londonski sporazum. Ta je v nadaljevanju s sporazumom v Zürichu postal temelj ciprske samostojnosti.
Makarios je postal leta 1960 prvi ciprski predsednik, na tem položaju je ostal vse do smrti leta 1977. Sodeloval je tudi v Gibanju neuvrščenih, katerega članica je Ciper še danes.
Glej tudi:[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Find a Grave — 1995.
- ↑ 2,0 2,1 Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ 3,0 3,1 Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia Catalana, 1968.
