Ruska pravoslavna cerkev: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MGTom (pogovor | prispevki)
novo, v delu
 
MGTom (pogovor | prispevki)
m popr.
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Rúska pravóslavna cérkrv''' ('''RPC''') ali tudi '''Moskóvski patriarhát''' je največja [[Krščanska vera|krščanska]] cerkev vzhodnega pravoslavja z [[nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko-carigrajska veroizpovedjo]]. Je ena izmed 15 [[Avtokefalnost|avtokefalnih]] cerkva, ki so združene v skupnost [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnih cerkva]] in se med sabo popolnoma priznavajo ([[polno občestvo]]). Po dogovoru med temi pravoslavnimi cerkvami je RPC krajevna cerkev na celotnem območju nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] razen [[Gruzija|Gruzije]] in [[Armenija|Armenije]], pristojna pa je tudi na [[Kitajska|Kitajskem]] in [[Japonska|Japonskem]], t.j. ima polno pristojnost nad verniki in [[cerkvena hierarhija|cerkveno hierarhijo]] na tem območju. V sami [[Rusija|Rusiji]] delujejo tudi pravoslavne skupnosti, ki niso povezane z RPC (zlasti [[Staroobredje|staroobredne]] skupnosti), sicer pa pristojnost RPC zavračajo tudi krajevne pravoslavne cerkve v [[Estonija|Estoniji]], na Kitajskem, v [[Moldavija|Moldaviji]] in v [[Ukrajina|Ukrajini]].
'''Rúska pravoslávna cérkev''' ('''RPC''') ali tudi '''Moskóvski patriarhát''' je največja [[Krščanska vera|krščanska]] cerkev vzhodnega pravoslavja z [[nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko-carigrajska veroizpovedjo]]. Je ena izmed 15 [[Avtokefalnost|avtokefalnih]] cerkva, ki so združene v skupnost [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnih cerkva]] in se med sabo popolnoma priznavajo ([[polno občestvo]]). Po dogovoru med temi pravoslavnimi cerkvami je RPC krajevna cerkev na celotnem območju nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] razen [[Gruzija|Gruzije]] in [[Armenija|Armenije]], pristojna pa je tudi na [[Kitajska|Kitajskem]] in [[Japonska|Japonskem]], t.j. ima polno pristojnost nad verniki in [[cerkvena hierarhija|cerkveno hierarhijo]] na tem območju. V sami [[Rusija|Rusiji]] delujejo tudi pravoslavne skupnosti, ki niso povezane z RPC (zlasti [[Staroobredje|staroobredne]] skupnosti), sicer pa pristojnost RPC zavračajo tudi krajevne pravoslavne cerkve v [[Estonija|Estoniji]], na Kitajskem, v [[Moldavija|Moldaviji]] in v [[Ukrajina|Ukrajini]].


RPC enači svoj nastanek s pokristjanjenjem Rusije, ko se je [[988|leta 988]] dal krstiti [[Kijevska Rusija|kijevski]] knez [[Vladimir Svjatoslavič]] ter je [[Carigrad|Carigrajski]] [[patriarh]] [[Nikolaj II]] postavil Mihajla za prvega [[Metropolit|metropolita]] novoustanovljene Kijevske metropolije Carigrajskega patriarhata. Avtokefalnost RPC štejemo od leta 1448, ko je škofovski sosvet v [[Moskva|Moskvi]] proglasil [[rjazan|rjazanskega]] [[škof|škofa]] Jona za moskovskega metropolita brez posvetovanja s Carigradom.
RPC enači svoj nastanek s pokristjanjenjem Rusije, ko se je [[988|leta 988]] dal krstiti [[Kijevska Rusija|kijevski]] knez [[Vladimir Svjatoslavič]] ter je [[Carigrad|Carigrajski]] [[patriarh]] [[Nikolaj II]] postavil Mihajla za prvega [[Metropolit|metropolita]] novoustanovljene Kijevske metropolije Carigrajskega patriarhata. Avtokefalnost RPC štejemo od leta 1448, ko je škofovski sosvet v [[Moskva|Moskvi]] proglasil [[rjazan|rjazanskega]] [[škof|škofa]] Jona za moskovskega metropolita brez posvetovanja s Carigradom.

Redakcija: 19:12, 23. marec 2014

Rúska pravoslávna cérkev (RPC) ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska cerkev vzhodnega pravoslavja z nicejsko-carigrajska veroizpovedjo. Je ena izmed 15 avtokefalnih cerkva, ki so združene v skupnost pravoslavnih cerkva in se med sabo popolnoma priznavajo (polno občestvo). Po dogovoru med temi pravoslavnimi cerkvami je RPC krajevna cerkev na celotnem območju nekdanje Sovjetske zveze razen Gruzije in Armenije, pristojna pa je tudi na Kitajskem in Japonskem, t.j. ima polno pristojnost nad verniki in cerkveno hierarhijo na tem območju. V sami Rusiji delujejo tudi pravoslavne skupnosti, ki niso povezane z RPC (zlasti staroobredne skupnosti), sicer pa pristojnost RPC zavračajo tudi krajevne pravoslavne cerkve v Estoniji, na Kitajskem, v Moldaviji in v Ukrajini.

RPC enači svoj nastanek s pokristjanjenjem Rusije, ko se je leta 988 dal krstiti kijevski knez Vladimir Svjatoslavič ter je Carigrajski patriarh Nikolaj II postavil Mihajla za prvega metropolita novoustanovljene Kijevske metropolije Carigrajskega patriarhata. Avtokefalnost RPC štejemo od leta 1448, ko je škofovski sosvet v Moskvi proglasil rjazanskega škofa Jona za moskovskega metropolita brez posvetovanja s Carigradom.

V času carja Ivana III. Vasiljeviča (Velikega) so pričeli razvijati stališče, da je po padcu Bizanca Moskva središče krščanstva in s tem Tretji Rim.