Ščitnica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
TadejM (pogovor | prispevki)
121.512 urejanj
Marko3 (pogovor | prispevki)
20.243 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Ščitnica''' (''[[latinščina|lat.]] Glandula thyr(e)oidea'') je [[žleza z notranjim izločanjem]](''endokrina žleza'') in leži v [[vrat]]u pred [[sapnik]]om. Je metuljaste oblike in sestoji iz mešičkov, napolnjenih s koloidom, ki izločajo hormona [[tiroksin]] in [[trijodtironin]]. Ta ščitnična hormona uravnavata [[rast]] in razvoj, zvečujeta porabo [[kisik]]a in [[bazalna presnova|bazalno presnovo]] ter posegata v [[metabolizem]] [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], [[lipid]]ov in [[beljakovina|beljakovin]]. Pospešujeta tudi delovanje [[srce|srca]].
'''Ščitnica''', tudi '''tiroidna žleza''' ([[latinščina|lat.]] ''Glandula thyr(e)oidea''), je
[[žleza z notranjim izločanjem]] (endokrina žleza) v [[vrat]]u.<ref name=MS>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=%C5%A1%C4%8Ditnica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013.</ref> Leži pred [[sapnik]]om. Je metuljaste oblike in sestoji iz mešičkov, napolnjenih s koloidom, ki izločajo hormona [[tiroksin]] in [[trijodtironin]]. Ta ščitnična hormona uravnavata [[rast]] in razvoj, zvečujeta porabo [[kisik]]a in [[bazalna presnova|bazalno presnovo]] ter posegata v [[metabolizem]] [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], [[lipid]]ov in [[beljakovina|beljakovin]]. Pospešujeta tudi delovanje [[srce|srca]].


Kalcitonin proizvajajo tako imenovane kalcitoninske celice. Gre za hormon, ki je [[antagonist]]
Kalcitonin proizvajajo tako imenovane kalcitoninske celice. Gre za hormon, ki je [[antagonist]]
[[parathormon]]a. Sprošča ga zvišana koncentracija [[kalcij]]evih ionov v krvi.
[[parathormon]]a. Sprošča ga zvišana koncentracija [[kalcij]]evih ionov v krvi.
Kalcitonin zavira aktivnost in nastanek novih [[osteoklast]]ov, s tem zmanjšuje resorpcijo [[kost]]i, v [[ledvica]]h pa pospešuje izločanje kalcija in [[fosfat]]ov ter znižuje koncentracijo kalcija in fosfatov v [[kri|krvi]].
Kalcitonin zavira aktivnost in nastanek novih [[osteoklast]]ov, s tem zmanjšuje resorpcijo [[kost]]i, v [[ledvica]]h pa pospešuje izločanje kalcija in [[fosfat]]ov ter znižuje koncentracijo kalcija in fosfatov v [[kri|krvi]].

== Anatomija ==
Ščitnica je [[parenhim]]asti organ, ki leži v bližini velikih vratnih žil, [[sapnik]]a, [[požiralnik]]a, sprednjih vratnih mišic in sternokleidomastoidne mišice. V horizontalni ravnini ima metuljasto obliko, lateralno od nje je [[skupna vratna odvodnica]] (skupna karotidna arterija), dorzalno sapnik in za njo požiralnik, ki pa se ob lateralnem položaju glave prikaže pod lobusom ščitnice.<ref>Rebol J., Pšeničnik S. Prostorski ultrazvok glave in vratu. ZDRAV VESTN 2003; 72: Supl. III: 27–30.</ref> Ščitnični mešiček je osnovna funkcionalna enota ščitnice. Votlinico mešička obdaja enoplastni [[epitelij]]; v svetlini se nahaja koloid, ki vsebuje [[tiroglobulin]].<ref name=Rang>Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 428–435.</ref>

== Eksokrina funkcija ==
V ščitničnih mešičkih sta shranjena [[ščitnični hormon|ščitnična hormona]] tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki sta vezana na glikoprotein [[tiroglobulin]]. Za sintezo ščitničnih hormonov je neobhodno potreben [[jod]], ki ga iz [[krvni obtok|krvnega obtoka]] proti [[koncentracijski gradient|koncentracijskemu gradientu]] s pomočjo [[jodidna črpalka|jodidne črpalke]] (Na/I-simporter) aktivno kopičijo folikelske celice. V celicah s pomočjo ščitnične [[peroksidaza|peroksidaze]] poteka oksidacija jodida in jodiranje tirozilnih ostankov tiroglobulina. Nastala monojod- in dijodtirozin se nato, vezana na tiroglobulin, sklapljata v trijodtironin in tiroksin. V zadnji fazi lizosomske [[proteaza|proteaze]] razrežejo tiroglobulin, pri čemer se sprostijo molekule ščitničnih hormonov, ki preko bazalne celične membrane preidejo v [[kri]] in se v veliki večini
vežejo na plazemske proteine, največ na proteine vežoči [[globulin]], manj pa na [[prealbumin]] [[in]] albumin. Tkivom je dostopna samo nevezana frakcija hormonov. Za večino fizioloških učinkov na tkivih je odgovoren trijodtironin, ki večinoma (80 %) nastaja v perifernih tkivih z dejodiranjem tiroksina.<ref name=Hojker>Hojker, Sergej, Sočan, Aljaž, Stopar, Tanja (2007). Farmakoterapija bolezni ščitnice. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 3, str. 103–105. </ref>

Trijodtironin in tirozin vplivata na:<ref name=Rang/>
* [[presnova|presnovo]] – trijodtironin izkazuje tri- do petkrat močnejši učinek na presnovne procese. Povzročata pospešeno presnovo [[ogljikov hidrat|ogljikovih hidratov]], [[maščoba|maščob]] in [[beljakovina|beljakovin]].
* [[rast]] in [[razvoj]] – ščitnični hormoni so bistveni za rast in razvoj ter delujejo nanju preko neposrednih učinkov na celice ter posredno preko vplivanja na proizvodnjo [[rastni hormon|rastnega hormona]] in na potenciranje njegovih učinkov.

== Patologija ==
=== Motnje ščitnične funkcije ===
Motnje ščitnične funkcije so:<ref name=Rang/>
* [[hipertiroidizem]] – [[sindrom]], ki se kaže s pospešeno presnovo, nemirom, motnjami [[srčni ritem|srčnega ritma]], [[potenje]]m, [[hujšanje]]m, [[tresenje]]m in je posledica izpostavljenosti tkiv čezmernim količinam ščitničnih hormonov in sposobnosti tkiv, da se na to odzovejo.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=hipertiroidizem, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013.</ref> Obstaja več oblik hipertiroidizma, najpogostejši sta [[difuzna golša|difuzna]] in [[nodularna golša]];
* [[hipertiroidizem]] – zmanjšana funkcija ščitnice, pri odraslih pogostejša pri ženskah, ki se kaže v zmanjšani presnovi, utrujenosti, [[zaspanost]]i, občutljivosti za mraz in pri ženskah v menstruacijskih motnjah. Skrajna oblika bolezni je [[miksedem]], pri otrocih pa lahko povzroči [[kretenizem]].<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=hipotiroidizem, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013.</ref>
* netoksična golša – nastane zaradi prehranskega pomanjkanja joda, običajno ne povzroča hormonskih motenj.

Za zdravljenje hipotiroze se uporablja [[nadomestno zdravljenje]] s ščitničnimi hormoni, hipertiroza pa glede na vzrok (avtonomno tkivo v ščeitnici, [[avtoimunska bolezen]]) zdravi najpogosteje bodisi z uporabo [[tirostatik]]ov ali z uporabo [[radioaktivni jod|radioaktivnega joda]] (<sup>131</sup>I).<ref name=Hojker/>

== Sklici ==
{{sklici}}


[[Kategorija:Ščitnica| ]]
[[Kategorija:Ščitnica| ]]

Redakcija: 23:07, 11. november 2013

Ščitnica, tudi tiroidna žleza (lat. Glandula thyr(e)oidea), je žleza z notranjim izločanjem (endokrina žleza) v vratu.[1] Leži pred sapnikom. Je metuljaste oblike in sestoji iz mešičkov, napolnjenih s koloidom, ki izločajo hormona tiroksin in trijodtironin. Ta ščitnična hormona uravnavata rast in razvoj, zvečujeta porabo kisika in bazalno presnovo ter posegata v metabolizem ogljikovih hidratov, lipidov in beljakovin. Pospešujeta tudi delovanje srca.

Kalcitonin proizvajajo tako imenovane kalcitoninske celice. Gre za hormon, ki je antagonist parathormona. Sprošča ga zvišana koncentracija kalcijevih ionov v krvi. Kalcitonin zavira aktivnost in nastanek novih osteoklastov, s tem zmanjšuje resorpcijo kosti, v ledvicah pa pospešuje izločanje kalcija in fosfatov ter znižuje koncentracijo kalcija in fosfatov v krvi.

Anatomija

Ščitnica je parenhimasti organ, ki leži v bližini velikih vratnih žil, sapnika, požiralnika, sprednjih vratnih mišic in sternokleidomastoidne mišice. V horizontalni ravnini ima metuljasto obliko, lateralno od nje je skupna vratna odvodnica (skupna karotidna arterija), dorzalno sapnik in za njo požiralnik, ki pa se ob lateralnem položaju glave prikaže pod lobusom ščitnice.[2] Ščitnični mešiček je osnovna funkcionalna enota ščitnice. Votlinico mešička obdaja enoplastni epitelij; v svetlini se nahaja koloid, ki vsebuje tiroglobulin.[3]

Eksokrina funkcija

V ščitničnih mešičkih sta shranjena ščitnična hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki sta vezana na glikoprotein tiroglobulin. Za sintezo ščitničnih hormonov je neobhodno potreben jod, ki ga iz krvnega obtoka proti koncentracijskemu gradientu s pomočjo jodidne črpalke (Na/I-simporter) aktivno kopičijo folikelske celice. V celicah s pomočjo ščitnične peroksidaze poteka oksidacija jodida in jodiranje tirozilnih ostankov tiroglobulina. Nastala monojod- in dijodtirozin se nato, vezana na tiroglobulin, sklapljata v trijodtironin in tiroksin. V zadnji fazi lizosomske proteaze razrežejo tiroglobulin, pri čemer se sprostijo molekule ščitničnih hormonov, ki preko bazalne celične membrane preidejo v kri in se v veliki večini vežejo na plazemske proteine, največ na proteine vežoči globulin, manj pa na prealbumin in albumin. Tkivom je dostopna samo nevezana frakcija hormonov. Za večino fizioloških učinkov na tkivih je odgovoren trijodtironin, ki večinoma (80 %) nastaja v perifernih tkivih z dejodiranjem tiroksina.[4]

Trijodtironin in tirozin vplivata na:[3]

  • presnovo – trijodtironin izkazuje tri- do petkrat močnejši učinek na presnovne procese. Povzročata pospešeno presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.
  • rast in razvoj – ščitnični hormoni so bistveni za rast in razvoj ter delujejo nanju preko neposrednih učinkov na celice ter posredno preko vplivanja na proizvodnjo rastnega hormona in na potenciranje njegovih učinkov.

Patologija

Motnje ščitnične funkcije

Motnje ščitnične funkcije so:[3]

  • hipertiroidizem – sindrom, ki se kaže s pospešeno presnovo, nemirom, motnjami srčnega ritma, potenjem, hujšanjem, tresenjem in je posledica izpostavljenosti tkiv čezmernim količinam ščitničnih hormonov in sposobnosti tkiv, da se na to odzovejo.[5] Obstaja več oblik hipertiroidizma, najpogostejši sta difuzna in nodularna golša;
  • hipertiroidizem – zmanjšana funkcija ščitnice, pri odraslih pogostejša pri ženskah, ki se kaže v zmanjšani presnovi, utrujenosti, zaspanosti, občutljivosti za mraz in pri ženskah v menstruacijskih motnjah. Skrajna oblika bolezni je miksedem, pri otrocih pa lahko povzroči kretenizem.[6]
  • netoksična golša – nastane zaradi prehranskega pomanjkanja joda, običajno ne povzroča hormonskih motenj.

Za zdravljenje hipotiroze se uporablja nadomestno zdravljenje s ščitničnimi hormoni, hipertiroza pa glede na vzrok (avtonomno tkivo v ščeitnici, avtoimunska bolezen) zdravi najpogosteje bodisi z uporabo tirostatikov ali z uporabo radioaktivnega joda (131I).[4]

Sklici

  1. ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=%C5%A1%C4%8Ditnica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013.
  2. ↑ Rebol J., Pšeničnik S. Prostorski ultrazvok glave in vratu. ZDRAV VESTN 2003; 72: Supl. III: 27–30.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 428–435.
  4. ↑ 4,0 4,1 Hojker, Sergej, Sočan, Aljaž, Stopar, Tanja (2007). Farmakoterapija bolezni ščitnice. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 3, str. 103–105.
  5. ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=hipertiroidizem, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013.
  6. ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=hipotiroidizem, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013.
Stub icon

Ta anatomski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Predloga:Link FA

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ščitnica&oldid=4116767«