Požiralnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lokacija požiralnika

Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.[1] Ima kratek sredinski potek v vratnem predelu, nato vstopi skozi zgornjo odprtino v prsno votlino. V zgornjem medpljučju poteka za sapnikom nekoliko levo, križa levo sapnico, nato zavije desno, poteka za vezivnim osrčnikom (fibroznim perikardijem) ter zavije zopet v levo in poteka pred prsno aorto. Na obeh straneh ga spremljata oba živca klateža. V višini 10. prsnega vretenca prestopi trebušno prepono skupaj s klatežem in desnim freničnim živcem. V trebušni votlini poteka do kardije želodca in se konča v višini 12. prsnega vretenca.

Požiralnik je najožji del prebavne cevi in ima tri ožine. Prva je na prehodu spodnjega dela žrela v požiralnik, druga je pri križanju z levo sapnico, tretja pa ob prehodu skozi trebušno prepono.

Kot vsi cevasti organi je požiralnik zgrajen iz štirih plasti: sluznice, podsluznice, mišične plasti in adventicije. Notranja sluznica (tunica mucosa) je pokrita z večskladenskim ploščatim epitelijem in ima vzdolžne gube, ki v prečnem prerezu dajejo zvezdasto obliko. Podsluznica je razmeroma pičla, v njej pa so številni limfociti. V prvi tretjini je mišičje požiralnika prečnoprogasto, v drugi mešano (prečnoprogasto in gladko), v spodnji tretjini pa je samo gladko mišičje, ki je razporejeno v dve plasti. Zunanja plast poteka vzdolžno, notranja pa krožno. Tunica adventitia ga veže z okolico.

Anatomija[uredi | uredi kodo]

Požiralnik poteka skozi tri telesne regije, zato ga delimo v tri dele:[2]

  • vratni del (pars cervicalis ali pars colli) – leži v vratu med sapnikom in hrbtenico približno v sredinski ravnini. Sprednja stena se prislanja na sapnik, zadnja na prevertebralno polo globoke vratne fascije (lamina praevertebralis fasciae cervicalis), ki ovija mišice ob hrbtenici;
  • prsni del (pars thoracica) – v prsni votlini se spušča navzdol skozi zadnji del medpljučja (mediastinum posterior) na desni strani descendentne aorte (aorta descendens);
  • trebušni del (pars abdominalis) – je kratek in ima obliko prisekanega stožca, katerega široka baza prehaja v želodec.

Naloge[uredi | uredi kodo]

Glavni nalogi požiralnika sta prenos zalogaja hrane iz grlnega dela žrela (hipofarinksa) v želodec in preprečevanje zatekanja želodčne vsebine v nasprotno smer.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534202/poziralnik?query=po%c5%beiralnik&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2021.
  2. Čebašek V. Anatomija prebavne cevi. MED RAZGL 2010; 49: 347–369.
  3. https://www.kclj.si/dokumenti/00027a-0003b0.pdf Napotnik I. Stenoza požiralnika, vpogled: 10. 10. 2021.