Grščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Spreminjanje: ckb:زمانی یۆنانی
Magicdog (pogovor | prispevki)
Vrstica 48: Vrstica 48:
| publisher = Modrijan
| publisher = Modrijan
| location = Ljubljana
| location = Ljubljana
| id = ISBN 961-6183-34-6
| id = 67266816
}}</ref>) temeljijo na približevanju k izvorni obliki.
}}</ref>) temeljijo na približevanju k izvorni obliki.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

Redakcija: 22:44, 29. maj 2012

Gŕščina - Ελληνικά
Države: Grčija, Ciper, Albanija
Govorni predeli: Balkan
Skupaj govorcev: 12 milijonov
Na svetu: 74
Rodovna
razvrstitev:
indoevropski
Uradni položaj
Uradni jezik: Grčija, grški del Cipra,
Evropska unija
Usklajuje:
Jezikovni kodi
ISO 639-1 el
ISO 639-2 gre
SIL GRK

Gŕščina (grško starogrško Ελληνικά: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji. V Grčijo so ga prinesli indoevropski naseljenci (pozneje imenovani Ahajci okoli leta 2000 pr. n. št. V 1. tisočletju pr. n. št. je obstajalo več različnih narečij, ki so se delila na naslednje narečne skupine: jonsko-atiška (jonsko, atiško), dorsko, eolsko in arkadsko-kiprsko. V času od 3. stoletja pr. n. št. naprej je nekdanja narečja postopoma izpodrinila t. i. skupna grščina (koiné), ki je prednik srednjeveške in današnje nove grščine.

Najstarejša ohranjena grška besedila so glinaste tablice, najdene na Kreti (Knosos; nastale okoli 1400 pr. n. št.) in v celinski Grčiji (Mikene, Pilos, Tebe, Tirins; nastale okoli 1200 pr. n. št.). To so inventarni popisi ter seznami prejetega in izdanega blaga, zapisani v zlogovni pisavi, imenovani linearna B pisava.

Slovenjenje grških imen

Priporočila o rabi grških besed presega pravila prečrkovanja alfabeta, (grške abecede); saj je potrebno določiti tudi pregibanje in skladnjo. Poleg tega so se nekatere oblike v jezikovni praksi že ustalila. Nekatera imena so k nam zašla tudi posredno, največ preko latinščine. V slovenskem prevodnem slovstvu in slovarjih se najdejo različna slovenjenja. Novejša priporočila (Slovenski pravopis, namenski slovar s pravili Bronislave Aubelj[1]) temeljijo na približevanju k izvorni obliki.

Glej tudi

Viri in opombe

  1. Aubelj, Bronislava (1997). Antična imena po slovensko. Ljubljana: Modrijan. 67266816. {{navedi knjigo}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |coauthors= (pomoč)

Zunanje povezave

Predloga:Link FA