Jožef Margitaj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 22:18, 4. maj 2012

Jožef Margitaj (roj. Jožef Majhon, madžarsko Margitai József, hrvaško Josip Margitaj) (Črenšovci, 9. marec, 1854 – Budimpešta, 6. junij, 1934) je hrvaško-madžarski profesor glasbe, učitelj, novinar in pisatelj, slovenskega rodu.

Njegovi starši so se izselili iz Slovenske krajine (Prekmurje) v Medžimurje. Mladi Majhon je odrasel v Svetem Martinu na Muri. Kasneje je pomadžarjeval svoje ime iz Majhona v Margitai/Margitaj. Študiral je v Veliki Kaniži, Csurgóju in Budimpešti. Od leta 1873 je začel delati v Čakovcu.

Margitaj je v medžimurščini učbenike, molitvenike in katekizme pisal, ter slovnične knjige, da bi medžimurski Hrvati študirali madžarski jezik. V Čakovcu je ustvaril dvojezični časopis Megyimurje/Muraköz.

Po prvi svetovni vojni je hrvaško-srbska vojska okupirala Medžimurje, zato Margitaj je pobegnil na Madžarsko.

Dela

Horvát nyelvtan, 1881-1884 (Hrvaška slovnica)
Muraközi horvát olvasókönyv, 1882-1884. (Medžimurskohrvaška čitanka)
A szombathelyi magyar póttanfolyamokról és még valami a magyarosításról. Nagykanizsa 1882.
Magyar gyermekdalok a nem magyar ajkú iskolák számára, 1884.
Muraközi magyar olvasókönyv (Madžarska čitanka za Medžimurce)
Dobre knyige/Jó könyv a muraközi nép számára 1885 (Dobra knjiga za medžimursko ljudstvo)
Mali katekizmus, 1885 (Mali katekizem)
Veliki katekismus, 1886. (Veliki katekizem)
Biblicska povesztnica, 1886.
Rövid zsebszótár. Segédkönyv a horvát és magyar nyelv megtanulására, 1887-1889.
Vezérkönyv a magyar írás és olvasás tanításához a horvát és vendajkú iskolákban, Budapest, 1896.
A csánytornyai m. kir. állami tanítóképző-intézet története és jelen állapotának ismertetése, Nagykanizsa, 1896.
Magyar ABC és olvasókönyv a muraközi népiskolák számára. Budapest, 1896.
Magyar ABC vend., 1896.
Értekezések a tanügy köréből, 1898.
Gyermekdalok a népiskolák számára. Kiadja a vallás- és közoktatásügyi m. kir. miniszterium, Budapest, 1898.

Viri

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 {{slog|razlog=jezik}}
-{{pristransko}}
-'''Jožef Margitaj''' (roj. ''Jožef Majhon,'' [[madžarščina|madžarsko]] ''Margitai József,'' [[hrvaščina|hrvaško]] ''Josip Margitaj'') ([[Črenšovci]], [[9. marec]], [[1854]] – [[Budimpešta]], [[6. junij]], [[1934]]) je [[Hrvati|hrvaško]]-[[Madžari|madžarski]] profesor glasbe, [[učitelj]], [[novinar]], [[pisatelj]], [[propaganda|propagandist]] in [[madžarizacija|madžaron]], [[Slovenci|slovenskega]] rodu.
+'''Jožef Margitaj''' (roj. ''Jožef Majhon,'' [[madžarščina|madžarsko]] ''Margitai József,'' [[hrvaščina|hrvaško]] ''Josip Margitaj'') ([[Črenšovci]], [[9. marec]], [[1854]] – [[Budimpešta]], [[6. junij]], [[1934]]) je [[Hrvati|hrvaško]]-[[Madžari|madžarski]] profesor glasbe, [[učitelj]], [[novinar]] in [[pisatelj]], [[Slovenci|slovenskega]] rodu.
 Njegovi starši so se izselili iz [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenske krajine]] ([[Prekmurje]]) v [[Medžimurje|Medžimurje]]. Mladi Majhon je odrasel v [[Sveti Martin na Muri|Svetem Martinu na Muri]]. Kasneje je pomadžarjeval svoje ime iz Majhona v Margitai/Margitaj. Študiral je v Veliki Kaniži, [[Csurgó|Csurgóju]] in Budimpešti. Od leta [[1873]] je začel delati v [[Čakovec|Čakovcu]].
+Margitaj je v medžimurščini učbenike, molitvenike in katekizme pisal, ter slovnične knjige, da bi medžimurski Hrvati študirali madžarski jezik. V Čakovcu je ustvaril dvojezični časopis ''Megyimurje/Muraköz.''
-Podpiral je silno madžarizacijo medžimurskih Hrvatov, zaradi tega si izmislil šovinistično teorijo ''medžimurskega jezika,'' ki ni hrvaški jezik. Margitaj je izkoristil, da je več Hrvatov v Medžimurju nasprotovalo [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]]. Po mnenju uradne madžarske manjšinske politike, medžimurščina je posebna slovanska jezikovna skupina, ki ni sorodna s hrvaščino, [[slovenščina|slovenščino]] in [[kajkavščina|kajkavščino]]. Pravzaprav Margitajev medžimurski jezik je ena različica kajkavskega knjižnega jezika, toda samo propagandne cilje je imel.
-Margitaj je v medžimurščini učbenike, molitvenike in katekizme pisal, ter slovnične knjige, da bi medžimurski Hrvati študirali madžarski jezik. V Čakovcu je ustvaril dvojezični časopis ''Megyimurje/Muraköz.'' Časopis je imel medžimurske članke, a ti članki so samo poskusili vsiliti asimilacijo na Hrvate. Margitaj je v svojih šovinističnih člankih blatil podpornike hrvaške in slovenske nacionalne ideje. Margitaj je pred madžarskimi politiki predlagal naseljevanje Madžarov v Medžimurje in Slovensko krajino, da bi množili madžarsko prebivalstvo in spodbujali asimilacijo.
 Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je hrvaško-srbska vojska okupirala Medžimurje, zato Margitaj je pobegnil na Madžarsko.