Ljudmila Prunk - Utva: Razlika med redakcijama

Ljudmila Prunk - Utva
Ljudmila Prunk - Utva
Rojstvo	4. julij 1878; Ljubljana
Smrt	29. marec 1947 (68 let); Ljubljana
Poklic	pisateljica, pesnica
Državljanstvo	Kraljevina Jugoslavija; Avstro-Ogrska

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 17:35, 28. junij 2011

Ljudmila Prunk - Utva, slovenska mladinska pisateljica, pesnica in prevajalka, * 4. julij 1878, Ljubljana, † 29. marec 1947, Ljubljana.

Življenje

Obiskovala je triletno ljudsko šolo v Ljubljani, Novem mestu in Kostanjevici na Dolenjskem, to pa je bila skorajda vsa njena izobrazba, saj je bila njena družina prerevna za tovrstne izdatke. Ko je bila stara štirinajst let je odšla k teti v Trst, kjer se je v domači knjižnici strica prvič seznanila s slovensko in svetovno literaturo. Leta 1900 je v Gorici opravila tečaj in izpit za vzgojiteljico v otroških vrtcih. Pri šestindvajsetih letih se je poročila s tržaški Slovencem, pravnikom in čašnikarjem Josipom Prunkom. Leto kasneje sta dobila hči Ksenijo (ilustratorka mladinskih knjig). Od leta 1912 do 1913 je živela v Rimu, zaradi službene premestitve njenega moža.

Psevdonim

Psevdonim Utva je pojem za ptico galeb oz. divjo raco. Ljudmila se ni vedno podpisovala s tem psevdonimom. V revijah Vrtec in Angelček se je podpisovala s svojim imenom ali s psevdonimom Ksaverija. Med drugimi pa je uporabljala še psevdonima Mila in Trst.

Stil pisanja

Za Utvo je značilna preprosta pesem in romantični motivi zgodnje slovenske moderne. Pesnik Heinrich Heine, nemški klasik je vplival na pesništvo Utve, kar je razvidno tudi v mnogih njenih delih. Teme njenih pesmi so nihale od motivov iz otroških doživljajev, iger in narave do ljudskih pesmi, otroških pesmi Otona Župančiča ter na motive iz živalskega sveta. Njena lirika je mila, čustvena, sanjava in je odsev nežne ženske osebnosti. V svojem času je bila Ljudmila Prunk priznana pesnica. Kritično jo je ocenil tudi Srečko Kosovel, ki je njene pesmi označil kot nežne, čustveno odete v tančico sentimentalnosti in kot pristen izliv ženskega srca. V njenih otroških pesmih vidi intimno atmosfero med materjo in otrokom. Njegova literarna ocena je močno vplivala na njeno pisanje.

Delo

Prepoznavna je kot mladinska pisateljica in pesnica. Sodelovala je z otroškima revijama Vrtec in Angelček, kjer je od leta 1897 do 1908 objavljala pravljice in pesmi. Njene pesmi so bile objavljene tudi v časniku Slovenski narod (1901), v Zvončku, Ljubljanskem Zvonu (1903-1910) in Slovanu (1903-1911).

Objavljala je tudi pravljice in podlistke. Leta 1913 je z Miro Gregorič Stepančič izdala zbirko Pravljice za mladino. Leta 1915 pa je v Trstu izdala samostojno mladinsko pesniško zbirko Kraguljčki (založba knjigarne Štoka v Trstu), v kateri je uporabila najboljše pesmi iz Vrtca. Po prvi svetovni vojni pa je objavljala tudi v Vesni (1921), Plamenu (1921), Našem narodu, Grudi in Cicibanu . Priredila je tudi zbirko Andersenovih pripovedk za slovensko mladino (Ljubljana, 1923), pripravila več priložnostnih spevoiger za šolske prireditve v Trstu in Ljubljani ter slikanico Krtek Buc (rokopis). Kot pisateljica je sodelovala pri Gospodinji, Ženskem svetu, Življenju in svetu. Urejala pa je tudi Gospodinjski koledar, ki je leta 1919 izšel v Trstu (Štoka), od 1922 do 1932 pri jugoslovanski Matici v Ljubljani, od 1933 do 1937 pa v samozaložbi. Mile Klopčič je zbral in uredil njene Otroške pesmi in jih je leta 1951 objavil, ilustrirala pa jih je njena hči Ksenija.

Njena otroška poezija z motivi otroških doživljajev, igre, narave in živali je prisrčna in hudomušna. Veliko njenih pesmi je uglasbenih in ponarodelih (iz zbirke Kraguljčki, Otroške pesmi in Kaj je videl Mižek Figa.

Bibliografija

Kraguljčki, 1915. (COBISS)
Otroške pesmi, 1951. (COBISS)
Kaj je videl Mižek Figa, 1951. (COBISS)

Literarni liki

Mižek Figa

Viri

Primorski slovenski biografski leksikon, 1-4. Ur. Martin Jevnikar. Gorica: MD, 1974-1994.
Pozabljena polovica: Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem
Slovenski biografski leksikon, 1-4. Ljubljana, 1925-1991.

Literatura

Ljudmila Prunk - Utva, Josip Ribičič, Fran Roš, Ciciban čita, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1938. (COBISS)
Ljudmila Prunk - Utva, Kraguljčki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977. (COBISS)
Ljudmila Prunk - Utva, Kaj je videl Miže Figa - Mižek figa gre po svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.(COBISS)

Glej tudi

Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:

Ljudmila Prunk - Utva

Seznam slovenskih mladinskih pisateljev

Zunanje povezave

{{subst:#if:Prunk - Utva, Ljudmila|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1878}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1947}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1878

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1947}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1947

}}]]

@@ Vrstica 22: / Vrstica 22: @@
 Njene pesmi so bile objavljene tudi v časniku ''[[Slovenski narod]]'' ([[1901]]), v ''[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3dZvon%C4%8Dek%2c+Ljudmila+Prunk+%27&pageSize=20 Zvončku]'', ''[[Ljubljanski Zvon|Ljubljanskem Zvonu]]'' ([[1903]]-[[1910]]) in ''[[Slovan|Slovanu]]'' ([[1903]]-[[1911]]).
-Objavljala je tudi pravljice in podlistke. Leta [[1913]] je z [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27contributor=Gregori%C4%8D-Stepan%C4%8Di%C4%8D%2C+Marica%27&pageSize=20 Miro Gregorič Stepančič] izdala zbirko ''[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dLjudmila+Prunk%27&pageSize=20&frelation=Dom+in+svet&flocation=Narodna+in+univerzitetna+knji%C5%BEnica&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-2K4DKHAM Pravljice za mladino]''. Leta [[1915]] pa je v [[Trst|Trstu]] izdala samostojno mladinsko pesniško zbirko ''[[Kraguljčki]]'' (založba knjigarne [[Štok|Štoka]] v [[Trst|Trstu]]), v kateri je uporabila najboljše pesmi iz ''[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?=&query=%27keywords%3dLjudmila+Prunk%27&pageSize=20&frelation=Vrtec%3a+slovenski+mladini Vrtca]''. Po prvi svetovni vojni pa je objavljala tudi v ''[[Vesna(revija)|Vesni]]'' ([[1921]]), ''[[Plamen(revija)|Plamenu]]'' ([[1921]]), ''[[Naš narod(revija)|Našem narodu]]'', ''[[Gruda(revija)|Grudi]]'' in ''[[Ciciban(revija)|Cicibanu]]'' . Priredila je tudi zbirko [[Andersenove pripovedke|Andersenovih pripovedk]] za slovensko mladino (Ljubljana, [[1923]]), pripravila več priložnostnih [[spevoigra|spevoiger]] za šolske prireditve v [[Trst|Trstu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]] ter [[slikanica|slikanico]] ''[[Krtek Buc]]'' (rokopis).
+Objavljala je tudi pravljice in podlistke. Leta [[1913]] je z [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27contributor=Gregori%C4%8D-Stepan%C4%8Di%C4%8D%2C+Marica%27&pageSize=20 Miro Gregorič Stepančič] izdala zbirko ''[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dLjudmila+Prunk%27&pageSize=20&frelation=Dom+in+svet&flocation=Narodna+in+univerzitetna+knji%C5%BEnica&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-2K4DKHAM Pravljice za mladino]''. Leta [[1915]] pa je v [[Trst|Trstu]] izdala samostojno mladinsko pesniško zbirko ''[[Kraguljčki]]'' (založba knjigarne [[Štok|Štoka]] v [[Trst|Trstu]]), v kateri je uporabila najboljše pesmi iz ''[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?=&query=%27keywords%3dLjudmila+Prunk%27&pageSize=20&frelation=Vrtec%3a+slovenski+mladini Vrtca]''. Po prvi svetovni vojni pa je objavljala tudi v ''[[Vesna(revija)|Vesni]]'' ([[1921]]), ''[[Plamen(revija)|Plamenu]]'' ([[1921]]), ''[[Naš narod(revija)|Našem narodu]]'', ''[[Gruda(revija)|Grudi]]'' in ''[[Ciciban (revija)|Cicibanu]]'' . Priredila je tudi zbirko [[Andersenove pripovedke|Andersenovih pripovedk]] za slovensko mladino (Ljubljana, [[1923]]), pripravila več priložnostnih [[spevoigra|spevoiger]] za šolske prireditve v [[Trst|Trstu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]] ter [[slikanica|slikanico]] ''[[Krtek Buc]]'' (rokopis).
 Kot   pisateljica je sodelovala pri ''[[Gospodinji]]'', ''[[Ženskem svetu]]'',  ''[[Življenju in svetu]]''. Urejala pa je tudi ''[[Gospodinjski koledar]]'', ki je leta [[1919]] izšel v [[Trst|Trstu]] ([[Štok|Štoka]]), od [[1922]] do [[1932]] pri jugoslovanski [[Matica|Matici]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], od [[1933]] do [[1937]] pa v samozaložbi.
 [[Mile Klopčič]] je zbral in uredil njene '' [[Otroške pesmi]]'' in jih je leta [[1951]] objavil, ilustrirala pa jih je njena hči [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2329/VIEW/ Ksenija].