Metan: Razlika med redakcijama

Metan
Imena
	Druga imena Naravni plin, močvirski plin
Identifikatorji
Številka CAS	74-82-8;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
ChemSpider	291;
ECHA InfoCard	100.000.739
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID8025545 ;
	InChI InChI=1/CH4/h1H4;
	SMILES C;
Lastnosti
Kemijska formula	CH4
Molska masa	16,042 g/mol
Videz	Brezbarven plin
Gostota	0,717 kg/m3 (plinast); 415 kg/m3 (tekoč)
Tališče	−1.825 °C (−3.253 °F; −1.552 K)
Vrelišče	−1.616 °C (−2.877 °F; −1.343 K)
Topnost v vodi	3,5 mg/100 mL (17 °C)
Nevarnosti
Glavne nevarnosti	Zelo vnetljivo (F+)
R-stavki (zastarelo)	R12
S-stavki (zastarelo)	(S2), (S9), S16, (S33)
NFPA 704 (diamant ognja)	4 1 0
Plamenišče	-188 °C
Sorodne snovi
Sorodno Alkani	Etan, propan
Sorodne snovi	Metanol, klorometan, mravljinčna kislina, formaldehid, silan
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 03:03, 2. januar 2011

Ta članek o kemiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo C H₄. Čisti metan je brez vonja, pri običajni uporabi pa je navadno pomešan z manjšimi količinami dišav, to so žveplove spojine močnih vonjev, kot je etantiol. Tako se lažje poiščejo uhajanja plina.

Metan je mogoče dobiti hitro in enostavno z naravnimi biološkimi procesi. V Sloveniji uporabljamo predvsem zemeljski plin.

Metan je najenostavnejši alkan in je glavna sestavina naravnega plina in je pomembno gorivo. Izgorevanje ene molekule metana v prisotnosti kisika sprosti eno molekulo CO₂ (ogljikov dioksid) in dve molekuli H₂O (voda):

CH₄ + 2 O₂ → CO₂ + 2 H₂O

Metan je odkril in izoliral Alessandro Volta med 1776 in 1778, ko je preučeval močvirski plin iz jezera Maggiore ^{[navedi vir]}.

Metan je odgovoren za približno 20 % dviga povprečne temperature, zabeležene od začetka industrijske revolucije. Metan vpliva tudi na razgradnjo ozonske plasti. Ocenjuje se, da bi bila brez njegove prisotnosti povprečna temperatura zemeljskega površja nižja za 1,3 ° C.^{[navedi vir]}

Metan je razmeroma močan toplogredni plin s potencialom globalnega segrevanja 25 v 100 letih^[1]. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH₄ ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO₂.

Lastnosti

Pri sobni temperaturi in pritisku je metan brezbarven plin brez vonja. Vrelišče pri eni atmosferi pritiska ima pri temperaturi -162 °C in je zelo vnetljiv.

Metan se topi pri -182,6 °C in vrelišče pri -161,7 °C. Zaradi nepolarne lastnosti je težko topen v vodi, etanolu in dietil etru. Talilna toplota in izparilna toplota so 1,1 kJ/mol in 8,17 kJ/mol. Kalorična vrednost (ali kurilna vrednost oz. Hi) je 35,89 MJ⋅m-³. Standardna entropija je 188 J/mol*K. Pri 90,67 K in 0,117 bar ima metan trojno točko, pri 190,56 K in 45,96 bar pa kritično točko.

Je plin brez barve in vonja. Ima manjšo gostoto od zraka, tako da se dviga v višje plasti atmosfere. Tam deluje kot toplogredni plin in je 20- do 30-krat bolj učinkovit kot ogljikov dioksid. V višjih plasteh reagira s kisikom in tvori ogljikov dioksid in vodo.

Količina metana

Velika količina metana se nahaja v zemeljski skorji. Leta 1998 je bilo 1745 delcev na miljardo (ppb). Do leta 1998 se je število povečalo na 1800 (ppb), do leta 2010 pa na 1850 (ppb). Znanstveniki so opisali, da je bila količina metana v letu 2010 največja v zadnjih 400.000 letih. V ledeniških obdobjih je koncentracija metana v ozračju znašala med 300 in 400 (ppb) ^{[navedi vir]}.

Na Zemlji je po ocenah letno 600 milijonov ton metana. Velike količine metana so v obliki metan hidrata (metanov klatrat) v globinah oceana in v permafrostu^{[navedi vir]}. Ta rezervoarja metana bi lahko imela pomembno vlogo pri podnebnih ciklih.

Glavni viri emisij metana so^{[navedi vir]}: - Razgradnja odpadkov na komunalnih odlagališčih - Naravni viri (mokrišča): 23% - Izvleček iz fosilnih goriv: 20% - Prebavni proces živali (živine): 17% - Bakterije v riževih poljih: 12% - Ogrevanje ali anaerobna presnova biomase.

Od 60 % do 80 % svetovnih emisij je človeškega izvora. Te prihajajo predvsem iz premogovnikov, deponij in nafte, poslovanja, cevovodi in kmetijstvu.

Nastanek metana

Metan nastaja globoko pod površino zemlje pri visokih temperaturah in pritiskih, ponavadi brez vulkanske aktivnosti. To je glavna sestavina zemeljskega plina (85-98%), ki se pojavlja predvsem kot spremljevalec nafte.

Veliko metana je nastalo z mikroorganizmi: z gnitjem organskih snovi v zraku ali močvirjih. Tudi bioplin je večinoma metan (okoli 60 %). Te reakcije povzročajo mikroorganizmi) in poteka v več fazah, v katerem se različne skupine mikroorganizmov, ki se ukvarjajo z njihovo presnovo.

Koncentracija metana se je v atmosferi povečala od leta 1750 do leta 2000 iz 0,8 ppm na 1,75.

Metan nastaja tudi v prebavnem traktu mnogih živali (nekaj nevretenčarjev in sesalcev). Ta plin je prisoten v majhnih količinah tudi v človeških vetrovih.

Metan v vesolju

Metan so odkrili v atmosferi Marsa (10,5 ppb). Metan je lahko tudi vulkanskega izvora, vendar za to trditev nimajo dokazov.

Tudi v atmosferah Titana, Jupitra, Saturna, Urana, Neptuna in Plutona je metan.

Viri in opombe

↑ http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter2.pdf

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Metan

Poglejte si besedo methane v Wikislovarju, prostem slovarju.

Gavin Schmidt, Methane: A Scientific Journey from Obscurity to Climate Super-Stardom, NASA Goddard, September 2004
Methane thermodynamics
International Chemical Safety Card 0291
Methane Hydrates
Safety data for methane
Methane-eating bug holds promise for cutting greenhouse gas. Media Release, GNS Science, New Zealand]
Catalytic conversion of methane to more useful chemicals and fuels
Methane as a Savior of the Dairy Industry

Predloga:Alkanes

Glej tudi

Varnostni list za metan

[1] 1

[1] ttp://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter2.pdf

[1]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+{{nereferencirano}}
+{{slog}}
+{{chem-stub}}
 {{chembox
 | ImageFileL1 = Methane-2D-stereo.svg
@@ Vrstica 40: / Vrstica 44: @@
 }}
-'''Metan''' je najpreprostejši [[ogljikovodik]], je [[plin]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] [[ogljik|C]][[vodik|H]]<sub>4</sub>. Je kemična spojina s kemijsko formulo CH4. Čisti metan je brez [[vonj]]a, pri običajni uporabi pa je navadno pomešan z manjšimi količinami ''dišav'', to so [[žveplo]]ve spojine močnih vonjev, kot je [[etantiol]]. Tako se lažje poiščejo uhajanja plina.
+'''Metan''' je najpreprostejši [[ogljikovodik]], je [[plin]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] [[ogljik|C]][[vodik|H]]<sub>4</sub>. Čisti metan je brez [[vonj]]a, pri običajni uporabi pa je navadno pomešan z manjšimi količinami ''dišav'', to so [[žveplo]]ve spojine močnih vonjev, kot je [[etantiol]]. Tako se lažje poiščejo uhajanja plina.
-Metan je mogoče dobiti hitro in enostavno z naravnimi biološkimi procesi. Mi uporabljamo predvsem zemeljski plin.
+Metan je mogoče dobiti hitro in enostavno z naravnimi biološkimi procesi. V Sloveniji uporabljamo predvsem [[zemeljski plin]].
 Metan je najenostavnejši alkan in je glavna sestavina [[naravni plin|naravnega plina]] in je pomembno [[gorivo]]. Izgorevanje ene molekule metana v prisotnosti [[kisik]]a sprosti eno molekulo CO<sub>2</sub> ([[ogljikov dioksid]]) in dve molekuli H<sub>2</sub>O ([[voda]]):
 : CH<sub>4</sub> + 2 O<sub>2</sub> → CO<sub>2</sub> + 2 H<sub>2</sub>O
-Metan je odkril in izoliral Alessandro Volta med 1776 in 1778, ko je preučeval močvirje plina iz jezera Maggiore in
+Metan je odkril in izoliral Alessandro Volta med 1776 in 1778, ko je preučeval močvirski plin iz jezera Maggiore {{Citation needed|date=Januar 2011}}.
-je odgovoren za približno 20% povprečne temperature  zabeležene od začetka industrijske revolucije, ter vpliva tudi na razgradnjo ozonske plasti.
-Ocenjuje se, da brez njegove prisotnosti bo povprečna temperatura zemeljskega površja nižje za 1,3 ° C.
+Metan je odgovoren za približno 20 % dviga povprečne temperature, zabeležene od začetka industrijske revolucije. Metan vpliva tudi na razgradnjo ozonske plasti. Ocenjuje se, da bi bila brez njegove prisotnosti povprečna temperatura zemeljskega površja nižja za 1,3 ° C.{{Citation needed|date=Januar 2011}}
 Metan je razmeroma močan [[toplogredni plin]] s [[potencial globalnega segrevanja|potencialom globalnega segrevanja]] 25 v 100 letih<ref>http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter2.pdf</ref>. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH<sub>4</sub> ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO<sub>2</sub>.
@@ Vrstica 57: / Vrstica 60: @@
 Pri [[sobna temperatura|sobni temperaturi]] in [[pritisk]]u je metan brezbarven [[plin]] brez [[vonj]]a. [[Vrelišče]] pri eni [[atmosfera (enota)|atmosferi]] pritiska ima pri temperaturi -162&nbsp;°C in je zelo [[vnetljivo|vnetljiv]].
-Metan se topi pri -182,6 ° C in vrelišče pri -161,7 ° C. Zaradi nepolarne lastnosti, je težko topen v vodi, etanolu in dietil etra. Talilna toplota in toplota izparilna so 1,1 kJ / mol in 8,17 kJ / mol za plin razmeroma visoka, v primerjavi s kovino, vendar so zelo nizke vrednosti. Kalorična vrednost Hi je 35,89 MJ ⋅ m-3. Standardentropie je 188 J / mol * K, toplota 35,69 J / mol * K. Na 90,67 K in 0,117 bar metan ima trojni točki, pri 190,56 K in 45,96 bar kritično točko.
+Metan se topi pri -182,6 °C in vrelišče pri -161,7 °C. Zaradi nepolarne lastnosti je težko topen v vodi, etanolu in dietil etru. Talilna toplota in izparilna toplota so 1,1 kJ/mol in 8,17 kJ/mol. Kalorična vrednost (ali kurilna vrednost oz. Hi) je 35,89 MJ⋅m-³. Standardna entropija je 188 J/mol*K. Pri 90,67 K in 0,117 bar ima metan [[trojna točka|trojno točko]], pri 190,56 K in 45,96 bar pa [[kritična točka|kritično točko]].
-Je plin brez barve in vonja, manjso gostoto od zraka, tako da vzhaja na višje plasti atmosfere. Tam deluje, kot toplogredni plin in je 20 - do 30-krat bolj učinkovit, kot ogljikov dioksid, vendar mu je v veliko manjših količinah, kot pred tem v ozračju. Reagira s kisikom in tvori ogljikov dioksid in vodo. Ta proces, vendar počasi, je razpolovna doba ocenjena na 14 let.
+Je plin brez barve in vonja. Ima manjšo gostoto od zraka, tako da se dviga v višje plasti atmosfere. Tam deluje kot toplogredni plin in je 20- do 30-krat bolj učinkovit kot ogljikov dioksid. V višjih plasteh reagira s kisikom in tvori ogljikov dioksid in vodo.
 == Količina metana ==
-Velika količina metana se nahaja v [[zemeljska skorja|zemeljski skorji]]. Leta 1998 je bilo 1745 delcev na miljardo (ppb). Do leta 1998 pa se je število povečalo na 1800 (ppb). Do leta 2010 pa se je številka povečala na 1850 (ppb). Znanstveniki so opisali, da količina metana v letu 2010 največja, kot kadar koli v preteklih 400.000 letih. V preteklosti so količine [[koncentracija metana|koncentracije metana]] v ozračju na svetu znašala med 300 in 400 (ppb) v [[ledeniška obdobja|ledeniških obdobjih]].
+Velika količina metana se nahaja v [[zemeljska skorja|zemeljski skorji]]. Leta 1998 je bilo 1745 delcev na miljardo (ppb). Do leta 1998 se je število povečalo na 1800 (ppb), do leta 2010 pa na 1850 (ppb). Znanstveniki so opisali, da je bila količina metana v letu 2010 največja v zadnjih 400.000 letih. V [[ledeniška obdobja|ledeniških obdobjih]] je [[koncentracija metana|koncentracija metana]] v ozračju znašala med 300 in 400 (ppb) {{Citation needed|date=Januar 2011}}.
-Na Zemlji po ocenah letno 600 milijonov ton metana. Velike količine metana so ujeti v obliki metana hidratov (clathrates) v globino oceana (kjer je obvezna uporaba) in permafrosta. Ti dve rezervoarjev bi lahko imeli pomembno vlogo pri podnebnih ciklih, in se zdi, da izgubljamo večjo količino metana v atmosferi.
+Na Zemlji je po ocenah letno 600 milijonov ton metana. Velike količine metana so v obliki [[metan hidrat|metan hidrata]] (metanov klatrat) v globinah oceana in v [[permafrost]]u{{Citation needed|date=Januar 2011}}. Ta rezervoarja metana bi lahko imela pomembno vlogo pri podnebnih ciklih.
+Glavni viri emisij metana so{{Citation needed|date=Januar 2011}}:
+- Razgradnja odpadkov na komunalnih odlagališčih
-Glavni viri emisij metana so:
-- Razgradnja komunalnih odlagališčih odpadkov
 - Naravni viri (mokrišča): 23%
 - Izvleček iz [[fosilna goriva|fosilnih goriv]]: 20%
+- Prebavni proces živali (živine): 17%
+- [[bakterija|Bakterije]] v riževih poljih: 12%
+- Ogrevanje ali anaerobna presnova [[biomasa|biomase]].
+Od 60 % do 80 % svetovnih emisij je človeškega izvora. Te prihajajo predvsem iz premogovnikov, [[deponija|deponij]] in [[nafta|nafte]], poslovanja, cevovodi in kmetijstvu.
-- Prebava proces živali (živine): 17%
-- [[bakterija|Bakterije]] najdemo v riževih polj: 12%
-- Ogrevanje ali anaerobno presnovo [[biomasa|biomase]].
-Od 60% do 80% svetovnih emisij je človeškega izvora. Te prihajajo predvsem iz premogovnikov, [[deponija|deponij]] in [[nafta|nafte]] poslovanja, cevovodi in kmetijstvu.
 == Nastanek metana ==
-Metan nastaja globoko, pod površino zemlje pri visokih temperaturah in pritiskih. Ponavadi je brez vulkanske aktivnosti. To je glavna sestavina [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] (85-98%), ki se pojavlja predvsem, kot spremljevalec [[nafta|nafte]]. Vključen tudi v rudniku premoga.
+Metan nastaja globoko pod površino zemlje pri visokih temperaturah in pritiskih, ponavadi brez vulkanske aktivnosti. To je glavna sestavina [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] (85-98%), ki se pojavlja predvsem kot spremljevalec [[nafta|nafte]].
-Veliko metana je nastalo z [[mikroorganizmi]]: z gnitjem organskih snovi v [[zrak]]u, iz močvirja ali na podlagi umazanih oblik vode- močvirje, mešanico [[metan]]a in [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. Tudi [[bioplin]] je večinoma metan (okoli 60%) in ogljikovega dioksida (35%), poleg tega vsebuje [[vodik]], [[dušik]] in [[vodikov sulfid]]. Te reakcije so microbially [[organske snovi|organskih snovi]] (ki jih povzročajo [[mikroorganizmi]]) in poteka v več fazah, v katerem se različne skupine [[mikroorganizmi|mikroorganizmov]], ki se ukvarjajo z njihovo presnovo. V končni fazi se metan proizvaja v posebnih predstavnikov arhej, methanogens.
+Veliko metana je nastalo z [[mikroorganizmi]]: z gnitjem organskih snovi v [[zrak]]u ali močvirjih. Tudi [[bioplin]] je večinoma metan (okoli 60 %). Te reakcije povzročajo [[mikroorganizmi]]) in poteka v več fazah, v katerem se različne skupine [[mikroorganizmi|mikroorganizmov]], ki se ukvarjajo z njihovo presnovo.
+Koncentracija metana se je v [[atmosfera|atmosferi]] povečala od leta 1750 do leta 2000 iz 0,8 ppm na 1,75.
-Približno 70% mikrobne emisije metana od Zemlje, zaradi človekovih dejavnosti. Skozi se sproščajo kmetijske pridelave in živinoreje, 39% teh emisij zaradi goveda, 17% mokro gojenje riža. V Nemčiji je bilo leta 1994 okoli 833 000 ton metana.
+Metan nastaja tudi v prebavnem traktu mnogih živali (nekaj nevretenčarjev in sesalcev). Ta plin je prisoten v majhnih količinah tudi v človeških vetrovih.
-Koncentracije metana se je v [[atmosfera|atmosferi]] povečal od leta 1750 do leta 2000 od 0,8 ppm na 1,75 (tj. več, kot podvojilo: + 119%).
+== Metan v vesolju ==
-Metan je nizko mokrišče kisika, kot so močvirja na zemlji v veliki meri poplavljena. Nastaja v želodcu, prebavnem traktu mnogih živali (nekaj nevretenčarjev do sesalcev). Ta plin je prisoten v majhnih količinah (človeški vetrovi).
+Metan so odkrili v [[atmosfera|atmosferi]] Marsa (10,5 ppb). Metan je lahko tudi vulkanskega izvora, vendar za to trditev nimajo dokazov.
+Tudi v atmosferah [[Titan (luna)|Titana]], [[Jupiter|Jupitra]], [[Saturn]]a, [[Uran]]a, [[Neptun]]a in [[Pluton]]a je metan.
-V [[atmosfera|atmosferi]] Marsa, so metan odkrili, ampak samo približno 10,5 ppb. Ker pa navadno ne morejo slediti [[ozračje|ozračju]] in ni dokazov o [[meteor]]itov, predvidevajo, da je [[Mars]] lahko znak življenja. Metan je lahko tudi vulkanskega izvora, vendar za to trditev nimajo dokazov.
-Tudi v atmosferah [[Titan]], [[Jupiter]], [[Saturn]], [[Uran]], [[Neptun]] in [[Pluton]] je metan. Zunaj našega sončnega sistema je metan, kot prva organska molekula. [10] Metan je prisoten v velikih količinah na [[planet]]ih, [[komet]]ov in [[luna|lun]].
-Metan je bil alkimist v srednjem veku, kot del gnitje [[plin]]ov.
-Metan je odkril leta 1667  Thomas Shirley. Leta 1772 Joseph Priestley odkril, da metan  nastaja med procesi razkrajanja.
-== Zgodovina metana ==
-Beseda verjetno izvira iz starogrške metana. Grki so ga poznali tudi v starih časih, ki je bil lahko vnetljiv plin, tako v Aziji mesta Mali ter vulkanskem območju.
-Metan je bil alkimisti v srednjem veku, kot del gnitje plinov, znan tudi kot močvirje.
-Metan je odkril leta 1667 Thomas Shirley. Leta 1772 je Joseph Priestley odkril, da metan nastaja med procesi razkrajanja.
-V starejših besedilih metan včasih imenujemo metil vodika.
 == Viri in opombe ==
@@ Vrstica 133: / Vrstica 116: @@
-{{chem-stub}}
 [[Kategorija:Methane| ]]