Marija Božja mati: Razlika med redakcijama
m kako vnesti opombe in links |
m galerija |
||
Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
== Kaj vsebuje dogma: Marija je Božja Mati? == |
== Kaj vsebuje dogma: Marija je Božja Mati? == |
||
V Credu (»Credo in unum Deum« Symbolum Apostolicum, Apostolski simbol, Apostolska vera ali veroizpoved) izpoveduje Cerkev o Božjem Sinu: „Rojen iz Marije Device ”. Kot mati Božjega Sina je Marija Mati Boga. Vesoljni cerkveni zbor v Efezu (431) uči, da je Emanuel (Kristus) resnično Bog in da je torej presveta Devica resnično Mati Božja. Ona je rodila telo Boga, ko je Sin Očeta postal človek (Λογος Logos-Beseda) po Svetem Duhu.<ref>Denz. 113. </ref> Naslednji koncili ponavljajo in jasneje razlagajo ta nauk: <ref> Denz. 148, 218, 290. </ref> |
V Credu (»Credo in unum Deum« Symbolum Apostolicum, Apostolski simbol, Apostolska vera ali veroizpoved) izpoveduje Cerkev o Božjem Sinu: „Rojen iz Marije Device ”. Kot mati Božjega Sina je Marija Mati Boga. Vesoljni cerkveni zbor v Efezu (431) uči, da je Emanuel (Kristus) resnično Bog in da je torej presveta Devica resnično Mati Božja. Ona je rodila telo Boga, ko je Sin Očeta postal človek (Λογος Logos-Beseda) po Svetem Duhu.<ref>Denz. 113. </ref> Naslednji koncili ponavljajo in jasneje razlagajo ta nauk: <ref> Denz. 148, 218, 290. </ref> |
||
<gallery> |
|||
Image:Vladimirskaya.jpg|''[[Vladimirska Bogorodica]]'' |
|||
Image:Panachranta.jpg|''Theotokos Panachranta'', ikonopisana iz [[Gertrude Psalter|Jedertinega psaltirja]]. |
|||
Image:Byzantinischer Mosaizist des 12. Jahrhunderts 002.jpg|''Mati Božja'', mozaik ikona, [[Hagia Sophia]] |
|||
Image:Fedorovskaya.jpg|''[[Theotokos Sv. Teodore]]'' |
|||
Image:Svenskaya.jpg|''Theotokos Panachranta'' iz Svenskega samostana pri Sv. [[Alipy of the Caves|Alipij Kijevski]] |
|||
Image:Gelati Theotokos.jpg| [[mozaik]] (ok. 1130), [[Gelati Monastery]], [[Georgia (country)|Georgija]] |
|||
Image:vlahernskaya.jpg|[[Blachernitissa|Blačerna ikona]] Bogorodice. |
|||
File:Madonna and Child (Dormition Church at Kondopoga).jpg|Marija z Otrokom u cerkvi Marijinega Vnebovzetja (1774) v: [[Kondopoga]] |
|||
</gallery> |
|||
==References== |
==References== |
Redakcija: 23:28, 14. junij 2010
Naziv Marija Božja mati uporabljajo kristjani, kadar hočejo poudariti, da je Marija rodila Jezusa, ki je bil hkrati človek in tudi Bog. Praznik Marije Božje matere obhaja Rimskokatoliška Cerkev na prvi dan v letu - 1. januarja.
Naziv Božja mati (grško: starogrško Θεοτόκος [Theotókos]) je bil prvič uradno objavljen na ekumenskem koncilu v Efezu leta 431, neuradno pa se je ta naziv pojavljal že prej. Na koncilu so hoteli s tem nazivom poudariti, da je Marija tudi mati Jezusa-Boga in ne samo mati Jezusa-človeka (kot je trdil Nestor). Po nauku, ki je bil uradno potrjen na koncilu, sta namreč Jezusova človeška in Božja narava neločljivo povezani. Jezus je bil v duhovnem smislu rojen že pred začetkom časa iz Boga Očeta in je pravi Bog Sin, v telesnem smislu pa je bil rojen iz Device Marije in zato Marija zasluži naziv Božja mati.
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Mater Dei je latinsko ime za slovenski naziv "Mati Božja"; nanaša se na Devico Marijo. V grščini se glasi: (grško starogrško Θεοτόκος Theotókos); v staroslovanščini, v sodobnih slovanskih jezikih kot so: slovenščina, hrvaščina, srbščina, ruščina in drugi:: Bogorodica; to pomeni: »Ona je rodila Boga«. [1]
Mati Božja in druge dogme o Mariji
- Na koncu Drugega vatikanskega cerkvenega zbora [2]je papež Pavel VI. razglasil Marijo za Mater Cerkve. [3]
[[Mati Božja (Bogorodica) * to versko resnico [4] je razglasil Efeški koncil 1. januarja 431; Kalcedoski koncil je potekal leta 451 v Kalcedonu. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Devica Marija torej ni rodila samo Boga, ampak tudi človeka. Marija torej ni le Bogorodica, (grško starogrško Θεοτόκος Theotókos), ampak tudi Kristo-rodica; (grško starogrško Χριστοτόκος Hristotókos) Marija je spočeta brez madeža izvirnega greha. To versko resnico je slovesno razglasil papež blaženi Pij IX. decembra; 1854; štiri leta po tem so se začela Marijina prikazovanja v Lurdu, kjer je ta resnica prišla do izraza. [5] Versko resnico o Marijinem Vnebovzetju je razglasil papež Pij XII. 15. avgusta 1950.
Kaj vsebuje dogma: Marija je Božja Mati?
V Credu (»Credo in unum Deum« Symbolum Apostolicum, Apostolski simbol, Apostolska vera ali veroizpoved) izpoveduje Cerkev o Božjem Sinu: „Rojen iz Marije Device ”. Kot mati Božjega Sina je Marija Mati Boga. Vesoljni cerkveni zbor v Efezu (431) uči, da je Emanuel (Kristus) resnično Bog in da je torej presveta Devica resnično Mati Božja. Ona je rodila telo Boga, ko je Sin Očeta postal človek (Λογος Logos-Beseda) po Svetem Duhu.[6] Naslednji koncili ponavljajo in jasneje razlagajo ta nauk: [7]
-
Theotokos Panachranta, ikonopisana iz Jedertinega psaltirja.
-
Mati Božja, mozaik ikona, Hagia Sophia
-
Theotokos Panachranta iz Svenskega samostana pri Sv. Alipij Kijevski
-
Blačerna ikona Bogorodice.
-
Marija z Otrokom u cerkvi Marijinega Vnebovzetja (1774) v: Kondopoga
References
- ↑ Ta termin sta vpeljala v cerkveni jezik in ga uporabljala v bogoslužju sveta brata, slovanska apostola in sozavetnika Evrope: Ciril in Metod
- ↑ 1962-1965
- ↑ Ta koncil je bil koncil prenove. Glavni namen mu je bil, da se Cerkev posodobi, podanašnji. Papež blaženi Janez XXIII. je rad uporabljal italijansko besedo »aggiornamento« - »podanašnjenj«. Želel je tudi pospešiti ekumenizem in delo za zedinjenje kristjano. Ni imel namena razglašati dogem, in torej tudi ta naziv ni dogma.
- ↑ namesto dogmo, ki ima malo negativen prizvok, rajši uporabljamo slovensko besedo: verska resnica
- ↑ To je edini papež, ki je razglasil še eno dogmo: na Prvem vatikanskem koncilu versko resnico o papeževi nezmotljivosti, kadar »ex cathedra« uči verske in nravne resnice
- ↑ Denz. 113.
- ↑ Denz. 148, 218, 290.