Zelenci: Razlika med redakcijama
... so talni izvir ... (bo tako v redu?) |
m nvg{ali je prav?)|+p |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
''' |
'''Zelénci''' so talni [[izvir]] [[Sava Dolinka|Save Dolinke]], v občini [[Kranjska Gora]]. Tu [[voda]] privre na dan iz do 2 [[meter|metra]] globokega [[jezero|jezera]] [[zelena|zelene]] [[barva|barve]]. Zelenci so [[naravni rezervat]] in dom mnogim [[ogrožena vrsta|ogroženim]] [[žival]]skim in [[rastlina|rastlinskim]] [[vrsta (biologija)|vrstam]]. |
||
Porozna [[jezerska kreda]], ki je na dnu, neprestano prepušča talno vodo v obliki »vulkančkov«, kar je edinstven primer v [[Slovenija|Sloveniji]]. Jezerska voda ima stalno temperaturo okrog 5-6 [[stopinj celzija]]. Voda iz jezera preide v strugo, ki se na vzhodu razlije v [[kilometer]] dolgo in 200 m široko, plitko močvirje ''Blata''. Rečna struga Save Dolinke nastane pri kraju [[Podkoren]], ob pobočju gore [[Vitranc]]. |
Porozna [[jezerska kreda]], ki je na dnu, neprestano prepušča talno vodo v obliki »vulkančkov«, kar je edinstven primer v [[Slovenija|Sloveniji]]. Jezerska voda ima stalno temperaturo okrog 5-6 [[stopinj celzija]]. Voda iz jezera preide v strugo, ki se na vzhodu razlije v [[kilometer]] dolgo in 200 m široko, plitko močvirje ''Blata''. Rečna struga Save Dolinke nastane pri kraju [[Podkoren]], ob pobočju gore [[Vitranc]]. |
||
== Rastlinstvo == |
== Rastlinstvo == |
||
[[Slika:Vodna zlatica-Batrachium sp.JPG|thumb|right|Vodna zlatica]] |
[[Slika:Vodna zlatica-Batrachium sp.JPG|thumb|right|Vodna zlatica]] |
||
V okolici izvira uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko vlage: [[šaš]], [[jelša]] in [[vrba]], med njimi pa najdemo cvetje |
V okolici izvira uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko vlage: [[šaš]], [[jelša]] in [[vrba]], med njimi pa najdemo cvetje |
||
*[[močvirski ušivec]] (''Pedicularis palustris'') |
*[[močvirski ušivec]] (''Pedicularis palustris'') |
||
| Vrstica 13: | Vrstica 15: | ||
== Živalstvo == |
== Živalstvo == |
||
Poleg [[potočna postrv|potočne postrvi]], ki živi v jezercih in se hrani z [[ličinka]]mi [[enodnevnica|enodnevnic]] (''Ephemeroptera'') in [[vrbnica|vrbnic]] (''Plecoptera'') se na tem območju nahaja nekaj ogroženih živalskih vrst (ki so na [[Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst Slovenije|rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst Slovenije]]: |
Poleg [[potočna postrv|potočne postrvi]], ki živi v jezercih in se hrani z [[ličinka]]mi [[enodnevnica|enodnevnic]] (''Ephemeroptera'') in [[vrbnica|vrbnic]] (''Plecoptera'') se na tem območju nahaja nekaj ogroženih živalskih vrst (ki so na [[Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst Slovenije|rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst Slovenije]]: |
||
*[[škrlatec]], ptica (''Carpodacus erythrynus'') |
*[[škrlatec]], ptica (''Carpodacus erythrynus'') |
||
| Vrstica 21: | Vrstica 24: | ||
== Geološke značilnosti == |
== Geološke značilnosti == |
||
Zelenci, ki predstavljajo prvi izvorni krak najdaljše (219 km) slovenske reke Save, so pravzaprav drugi izvir poniknjenega potoka, imenovanega Nadiža, ki izvira blizu koče v [[Tamar]]ju in večji del doline teče pod [[grušč]]em. |
Zelenci, ki predstavljajo prvi izvorni krak najdaljše (219 km) slovenske reke Save, so pravzaprav drugi izvir poniknjenega potoka, imenovanega Nadiža, ki izvira blizu koče v [[Tamar]]ju in večji del doline teče pod [[grušč]]em. |
||
| Vrstica 26: | Vrstica 30: | ||
== Galerija == |
== Galerija == |
||
<gallery> |
<gallery> |
||
Slika:Zelenci1.JPG |
Slika:Zelenci1.JPG |
||
| Vrstica 32: | Vrstica 37: | ||
Slika:Zelenci4.JPG |
Slika:Zelenci4.JPG |
||
</gallery> |
</gallery> |
||
[[Category:Geografija Slovenije]] |
[[Category:Geografija Slovenije]] |
||
Redakcija: 01:57, 2. oktober 2005
Zelénci so talni izvir Save Dolinke, v občini Kranjska Gora. Tu voda privre na dan iz do 2 metra globokega jezera zelene barve. Zelenci so naravni rezervat in dom mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.
Porozna jezerska kreda, ki je na dnu, neprestano prepušča talno vodo v obliki »vulkančkov«, kar je edinstven primer v Sloveniji. Jezerska voda ima stalno temperaturo okrog 5-6 stopinj celzija. Voda iz jezera preide v strugo, ki se na vzhodu razlije v kilometer dolgo in 200 m široko, plitko močvirje Blata. Rečna struga Save Dolinke nastane pri kraju Podkoren, ob pobočju gore Vitranc.
Rastlinstvo
V okolici izvira uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko vlage: šaš, jelša in vrba, med njimi pa najdemo cvetje
- močvirski ušivec (Pedicularis palustris)
- navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata)
- ozkolistni munec (Eriophorum angustipholium)
- močvirska triroglja (Triglochin palustre)
- vodna zlatica (Batrachium sp.)
Živalstvo
Poleg potočne postrvi, ki živi v jezercih in se hrani z ličinkami enodnevnic (Ephemeroptera) in vrbnic (Plecoptera) se na tem območju nahaja nekaj ogroženih živalskih vrst (ki so na rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst Slovenije:
- škrlatec, ptica (Carpodacus erythrynus)
- brkati netopir (Myotis mystacinus)
- živorodna kuščarica (Lacerta vivipara)
- navadni gad (Vipera berus)
- martinček (Lacerta agilis)
Geološke značilnosti
Zelenci, ki predstavljajo prvi izvorni krak najdaljše (219 km) slovenske reke Save, so pravzaprav drugi izvir poniknjenega potoka, imenovanega Nadiža, ki izvira blizu koče v Tamarju in večji del doline teče pod gruščem.
Gornjesavska dolina je nastala zaradi tektonskih in ledeniških delovanj (izpod Jalovca, Ponc in Mojstrovke je drsel Planiški ledenik, ki je s seboj prinesel velike količine grušča). Največji nanos grušča je na lokaciji današnjega Podkorena, ki je zajezil reko Savo in ustvaril Korenško jezero, katerega ostanek sta jezerce Zelenci in močvirje Blata.
