Martinček
| Martinček | |
|---|---|
 | |
| Samec | |
 | |
| Samica | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Reptilia (plazilci) |
| Red: | Squamata (luskarji) |
| Družina: | Lacertidae (kuščarice) |
| Rod: | Lacerta (prava kuščarica) |
| Vrsta: | L. agilis |
| Dvočlensko ime | |
| Lacerta agilis Linnaeus, 1758 | |
 | |
| Območje razširjenosti | |
Martinček ali evropska siva kuščarica (znanstveno ime Lacerta agilis) je vrsta kuščarice. Razširjeni so po srednji in vzhodni Evropi. Prehranjujejo se z žuželkami in pajki. Zrastejo do 28 cm. Je ogrožena in zaščitena vrsta v Sloveniji.
Opis
[uredi | uredi kodo]Prave kuščarice (rod Lacerta) imajo majhne luske na hrbtnem delu trupa in so običajno zrnate oblike in gladke, nameščena ena poleg druge. Kolobarji repnih lusk so izmenično širši in ožji.
Značilnost te vrste je topo zaokroženi gobček na katerem se gobčna ploščica ne dotika mednosnične ploščice. Nosna odprtina je obkrožena s 3-4 ploščicami in se ne dotika gobčne ploščice. Na hrbtu je 33-55 vrst šesterokotnih lusk, ki so po sredini trupa ožje. Na stegnih ima 11 do 13 femoralnih por (spremenjene kožne žleze).
V barvi in risbi se posamezni osebki med seboj zelo razlikujejo. Samci so bolj zeleni, na hrbtu imajo rjavo progo, samice so sive ali rjave po celem telesu. Pri samicah je sredinska hrbtna črta (zatilnična) ozka in enotna, za samce pa je značilno, da je ta črta lahko sestavljena iz posameznih drobnih peg - lahko je zelene, rjave ali sive barve. Zatilnična črta je lahko natrgana. Na bočni strani je natrgana temenska proga s temnimi pikami, tej pa sledi še tanka svetlejša senčna proga. Pod senčno progo je še svetla podočna proga.
Hrbtne luske
Glava samice z dobro vidnimi ploščicami
.jpg)
Habitat in razširjenost
[uredi | uredi kodo]Martinček naseljuje raznolike življenjske prostore. Najraje se zadržuje v suhih habitatih, kot so skalno zidovje, polja, plaže, resave in skalnjaki. Najdemo pa jih tudi v bolj vlažnih življenjskih prostorih, kot so rečna nabrežja. V hladnejših predelih, denimo v Veliki Britaniji, naseljujejo peščene sipine, saj potrebujejo pesek za valjenje jajc.
Bivalna območja samcev se med seboj močno prekrivajo. Samice imajo precej manjše teritorije (običajno manj kot 100 m²), ki bodisi mejijo drug na drugega bodisi si živali celo delijo iste rove in mesta za sončenje.[2]
Martinček se v Sloveniji pojavlja predvsem v nižinah, ob rekah, pa tudi na planotah do 2000 metrov nadmorske višine.[3] Njegov življenjski prostor predstavljajo bolj vlažna okolja s peščeno podlago, v katero lahko samice zakopavajo jajca,[4] kot so pri nas poplavne ravnice nižinskih tokov rek.
Razmnoževanje
[uredi | uredi kodo]So jajcerodni. Mladiči se izvalijo po 8 tednih in so podobni odraslim osebkom.
Status
[uredi | uredi kodo]Vse kuščarice, ki živijo na območju Slovenije in so domorodne na območju Evropske Unije, so zavarovane. Martinčki in horvatove kuščarice pa so še dodatno zaščitene z varovanjem njihovega habitata.[5] Martinček spada na rdeči seznam plazilcev v Sloveniji kot prizadeta vrsta.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Aghasyan, A.; Avci, A.; Tuniyev, B.; in sod. (2021). »Lacerta agilis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2021 e.T157288A49644624. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-2.RLTS.T157288A49644624.en. Pridobljeno 12. novembra 2021.
- ↑ Olsson, Mats (1. maj 1993). »Male preference for large females and assortative mating for body size in the sand lizard (Lacerta agilis)«. Behavioral Ecology and Sociobiology (v angleščini). 32 (5): 337–341. doi:10.1007/BF00183789. ISSN 1432-0762. S2CID 37769992.
- ↑ Mršić 1997, str. 167.
- ↑ Breg, A.; Janota, B.; Peganc, M.; Petrovič, I.; Tome, S.; Vamberger, M. (2010). Slikovni določevalni ključ za plazilce Slovenije. Ljubljana: Societas herpetologica Slovenia, Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev. str. 51.
- ↑ »Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (priloga 1 in 2)«. PisRS (Uradni list). Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. 30. april 2004. Pridobljeno 10. januarja 2026.
- ↑ »Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam«. PisRS (Uradni list RS, št. 82/02 n 42/10 z dne 9.10.2002). Pridobljeno 10. marca 2024.
Viri
[uredi | uredi kodo]
- Mršić, Narcis (1997). Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. COBISS 65274624. ISBN 961-234-029-3.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
.png){kind=small}