France Avčin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
PANZER (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: '''France Avčin''' ==Dr. ing. France Avčin, Izredni profesor za električna merjenja== Rojen je bil dne 6.10.1910 v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1929...
 
PANZER (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2: Vrstica 2:


==Dr. ing. France Avčin, Izredni profesor za električna merjenja==
==Dr. ing. France Avčin, Izredni profesor za električna merjenja==


[[Slika:Avčin.png|thumb|300px|[[France Avčin]]]]



Rojen je bil dne 6.10.1910 v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je maturiral leta [[1929]]. nato je študiral elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani in tam diplomiral dne 2.5.1935.
Rojen je bil dne 6.10.1910 v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je maturiral leta [[1929]]. nato je študiral elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani in tam diplomiral dne 2.5.1935.

Redakcija: 14:59, 16. maj 2010

France Avčin

Dr. ing. France Avčin, Izredni profesor za električna merjenja

France Avčin


Rojen je bil dne 6.10.1910 v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1929. nato je študiral elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani in tam diplomiral dne 2.5.1935.

Od 15.2. do 10.9. 1935 je prakticiral v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani pri prof. ing. Feliksu Lobetu. Zatem je 13.6.1936 odslužil devetmesečni vojaški rok v protiaeroplanski artileriji. Od Avgusta 1936 je, ker ni bilo proste ukazne asistenture, delal kot asistent-volonter c elektrotehniškem inštitutu Univerze in se hkrati pripravljal na doktorat iz tehniških ved. Obenem je delal kot honorarni nameščenec v banovinskem inštitutu za zdravljenje raka od vsega njegovega početka pri tehnični oziroma fizikalni organizaciji rentgenskega oz radijskega zdravljenja dokler 28.6.1939 postal tam uradniški pripravnik. 1937 do 1940 je hkrati honorarno delal v inštitutu za preiskavo materiala, kjer je vodil praktične vaje iz predmeta tehniška mehanika pri prof. dr. A. Kralu. Od 11.3 1939 dalje je kot predavatelj iz predmetov splošna električna merjenja, merjenje na električnih strojih in laboratorijske vaje iz osnov elektrotehnike v elektrotehniškem inštitutu Univerze. Za doktorja tehniških ved je bil promoviran 24.6 .1939 na podlagi disertacije Matematično reševanje problema toplotnega prevajanja v lameliranem železnem jedru transformatorjev. 6.1940 je opravil izpit za pooblaščenega elektroinženirja elektromedicinske stroke. imenovanjem 12.12.1941 za docenta na tehniški fakulteti je prišel dokončno na Univerzo, delo v banovinskem inštitutu za zdravljenje raka pa je nadaljeval honorarno do prostovoljnega odhoda v partizane 10.9.1943. Tam je bil tehnični inštruktor in konstruktor Glavnega štaba NOV in POS v oficirski šoli do imenovanja 12.1.1944 za člana kolegija znanstvenega inštituta pri IOOF. Predsedstvo SNOS ga je 21.8 imenovalo za vodjo oddelka za industrijo in obrt pri odseku za gospodarstvo, česar pa takrat ni prevzel.

26.12.1944 je bil poslan v Beograd v komisijo a gospodarsko obnovo države. 15.4.1945 pa v diplomatski misijo kot član trgovske delegacije v Francijo in Švico. Po povratku 15.10.1945 se je takoj vrnil na svoje docentsko mesto. Izredni profesor je postal 1.2.1946.

Kot predstojnik laboratorija za elektrotehnično merjenje in strokovnjak v elektromedicino v vojni in po vojni se je strokovno udejstvoval izven svojih rednih obveznosti na univerzi in bankovinskem inštitutu za zdravljenje raka na zelo različnih področjih elektrotehnike. Delal je popravila in montaže kot tudi rentgensko dozimentrijo na skoraj vseh tehničnih diagnostičnih in terapijskih rentgenskih aparaturah v Sloveniji. Po vojni je v Beogradu sodeloval pri generalnem projektiranju naše državne elektrifikacije. V Švici in Franciji je leta 1945 poučeval tamkajšno industrijo, zlasti elektrotehnško, in tamkajšnje zdravstvene ustanove. Leta 1498 je bil delegat FLRJ na 9. Generalni konferenci za mere in uteži v Parizu, 1954 pa prav tam na 10. Generalni konferenci za mere in uteži : dalje sodeluje v mednarodni elektrotehniški komisiji IEC redno od leta 1950 v več tehniških komitejih, predvsem v TC 1,3,13,24,25,42. Udeležil se je aktivno rednih zasedanj v Parizu 1950, Scheveningenu 1953 in v Londonu 1955, dalje zasedanja ekspertov TC 24, obenem s komisijo S.U.N. mednarodne komisije za čisto in uporabnostno fiziko v Parizu 1955 in zasedanje IEC TC 13 v Budimpešti 1955. Obiskal je leta 1955 študijsko Physikalisch Technische Bundesanstalt v Braunschweigu. V letu 1956 je povabljen na specializacijo v magnetskih merjenjih v National Bureau of Standards, Washington.

Referati

  • The total Rationalisation of the Magnetic field Intensity interpeted

A) As a change of quantities, B) As a change of units

Referat v mednarodni elektrotehniški komisiji, tehniški komite 24 : elektriške in magnetske veličine ter enote, 1951, razmnoženo za člane komiteja.

  • Commnets on the IEC-report
  • La Granduer, la Rationalisation te l'Oersted

Sodeluje v Uredniškem odboru Elektro-tehniškega vestnika in v strokovnih komisijah Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja.


Izven stroke je bil takoj po osvoboditvi dve leti predsednik Planinske organizacije službe Slovenije, odbornik okrajne lovske zveze Ljubljana. Mnogo je sodeloval v Mednarodni uniji alpinskih asociacij. Sodeluje z JLA kot strokovnjak za planinsko opremo naše vojske. V stroki in izven stroke je imel za leta vrsto raznih znanstvenih, poljudnoznanstvenih in planinskih predavanj in se udeležil kot predavatelj raznih strokovnih tečajev.

Predmeti

  • Splošna elektriška merjenja
  • Merjenja na elektriških strojih in statične metode


Članki in Knjige

  • Osnove metrologije, nauk o merah v tehniki in fiziki. Ljubljana 1952.
  • O nevihtah in streli.
  • O enotah in terapiji z radiem. Članek v knjigi Zdravljenje raka.
  • Predlog terminov in znakov [[fizika|fizikalnih] veličin.
  • Kurjava s toplotno črpalko
  • Ob uvedbi novih enot v elektrotehniki

Patenti

Magnetno jedro s spemenljivo zračno režo. Na tem principu je izdelan novi veliki permameter fakultete za elektrotehniko in varilni transformator zavoda za varjenje, oboje iz sredstev sklada Borisa Kidriča. Izum je dobil priznanje Združenja izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav SR Slovenije. Varnostna glava za varnostne smuške vezi. Ta izum preprečuje v enem elementu nevarne poškodbe tako pri torzijskih kot pri flekcijskih preobremenitvah nožnih kosti. Prijavljena je tudi ustrezna petna glava. Prijavljena je tudi turna plošča, ki omogoča normalno hojo na smučeh z dvigom pete ob istočasni polni ohranitvi varnostnega sistema. Vse troje je prevzelo in še izdelujejo v Mariboru. Izdana sta še francoski in ameriški patent. Pripravlja se izdelava v Franciji. Lovska krogla, ki naj tako lahko kot težko divjad zanesljivo usmrti ne le z direktnimi poškodbami tkiva, temveč tudi in predvsem z obojestranskim živčnim šokom, tako da strela ne sliši več, obenem pa naj dobro strelno rano s krvno sledjo, ki omogoča lahko najdbo slabo zadete divjadi.

Izumi

Prestavljive in deljive dereze >UNIVERZAL<, sistem Avčin. Uporablja jih JLA, naši alpinisti, vrsta himalajskih in andskih ekspedicij. Licenca prodana v Francijo, Švico in Avstrijo.