Al-Gazali

Al-Gazali
Portret Al-Gazali
Rojstvo	1058 / 450 po h. Tus, Korasan, Iran
Smrt	1111 / 505 po h. Tus
Državljanstvo	Seldžuški imperij
Poklic	filozof, učitelj teologije, avtobiograf, teolog, pesnik, fakih, journal editor, novinar
Obdobje	Srednjeveška filozofija
Regija	Islamska filozofija in teologija
Šola/tradicija	sufizem, teološka šola Ašari
Glavna zanimanja	mistika, teologija, kozmologija, falsifa, epistemologija, psihologija, logika, islamsko pravo
Pomembne ideje	pravoverna avtoriteta sunitskega islama; okazionalizem, glavna figura sufijske mistike
Vplivi Mohamed, novoplatonizem, Al-Ašari in ašarijska teološka šola, al-Džuvajni, Al-Farabi, Ibn Sina
Vplival na Ibn Rušd, Razi, Maimonides, Nikolaj iz Autrecourta, Akvinski, Shah Walli Allah, Malebranche, Cordemoy, Geulincx, Descartes, Berkeley, Leibniz, Saint-Exupéry
Nasprotoval Ibn Sina

Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali امام محمد غزالی ; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 1058, Tus, Korasan, Iran, † 1111, Tus.

Al-Gazali velja za enega najpomembnejših islamskih učenjakov v pravovernem sunizmu in mističnega reda sufijev. V mladih letih je zagovarjal skepticizem, po daljši notranji krizi pa se je tudi duhovno spreobrnil v pravoverni islam. V filozofiji je napadal novoplatonistični avicenizem in zagovarjal skrajno obliko okazionalizma, kavzalne teorije, ki zagovarja stališče, da je vzročna zveza med vzrokom in posledico vedno Bog.

Gazalijevo delo »Nesmisel filozofov« (Tahafut al-Falasifa) predstavlja napad na peripatetično filozofijo, ki jo je zagovarjal Ibn Sina in s tem tudi napad na Aristotelovo metafiziko, ki je kot vsaka oblika racionalizma zgolj sekundarnega pomena za avtoriteto Korana. Gazelijeva tolmačenja Ibn Sinove peripatetične filozofije in njegove koncepcije Aristotela je generacijo kasneje zavrnil andaluzijski filozof Ibn Rušd v komentatorski kritiki  »Nesmisel nesmisla« (Tahafut al-Tahafut), v kateri tako Ibn Sini kot Gazaliju očita nepoznavanje Aristotelove filozofije.

Sholastika je Al-Gazalija (lat. Algazela) brala kot komentatorja Ibn Sine (Avicenne), kar pa je popolnoma nasprotno z Gazlijevimi pravimi nameni, da zavrne in omeji racionalistična filozofska tolmačenja islamskih peripatetikov, kot je bil Ibn Sina.

Literatura

• Sufizem in Islam
• Bučan, Danijel, Al-Gazali i Ibn-Rušd, Mišljenje u svjetlosti vjere i razuma, Hrvatsko filozofsko društvo, Zagreb, 1991 (COBISS) (v hrvaščini)
• Corbin, Henry, Zgodovina islamske filozofije, Mohorjeva družba, Celje, 2001 (COBISS)
• Al-Ghazali, Abu Hamid, "Nesuvislost filozofa", prev. in ur. Danijel Bučan, Hrvatska sveučilišna naklada, Zagreb 1993 (COBISS) (v hrvaščini)
• Libéra, Alain de, "Srednjeveška filozofija", Aristej, Maribor 2007 (COBISS)