Dolžina dvižnega vozla: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp |
m popravek |
||
Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
*[[Ekvator]] [[Zemlja|Zemlje]] za geocentične tirnice [[umetni satelit|umetnih satelitov]]. Kot pričetek merjenja dolžine dvižnega vozla se tudi tukaj vzame pomladišče. Kot se meri proti vzhodu (gledano iz severa je to v obratni smeri od gibanja urinega kazalca). |
*[[Ekvator]] [[Zemlja|Zemlje]] za geocentične tirnice [[umetni satelit|umetnih satelitov]]. Kot pričetek merjenja dolžine dvižnega vozla se tudi tukaj vzame pomladišče. Kot se meri proti vzhodu (gledano iz severa je to v obratni smeri od gibanja urinega kazalca). |
||
*[[Laplaceova ravnina]] za naravne satelite z zelo nagnjeno tirnico. Posebno je to uporabno pri naravnih satelitih [[plinski velikan|plinskih velikanov]]: [[Jupiter (planet)|Jupiter]], [[Saturn (planet)|Saturn]], [[Uran (planet)|Uran]] in [[Neptun (planet)|Neptun]]. Kot dolžine dvižnega vozla se meri vzdolž ravnine od izbrane smeri. |
*[[Laplaceova ravnina]] za naravne satelite z zelo nagnjeno tirnico. Posebno je to uporabno pri naravnih satelitih [[plinski velikan|plinskih velikanov]]: [[Jupiter (planet)|Jupiter]], [[Saturn (planet)|Saturn]], [[Uran (planet)|Uran]] in [[Neptun (planet)|Neptun]]. Kot dolžine dvižnega vozla se meri vzdolž ravnine od izbrane smeri. |
||
*[[tangenta|Tangencialna]] [[ravnina]] na [[nebesna |
*[[tangenta|Tangencialna]] [[ravnina]] na [[nebesna krogla|nebesno sfero]] za zunajsončeva telesa. V tem primeru je dolžina dvižnega vozla kot med pravokotnico na to ravnino in smerjo proti nebesnemu severnemu polu. |
||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
Redakcija: 21:53, 17. marec 2008
Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa. To je običajno kot med izbrano smerjo (pomladišče) in smerjo proti dvižnemu vozlu.
Kot merimo v izbrani ravnini, ki je odvisna od vrste nebesnega telesa.Uporabljajo se štiri ravnine, v katerih se meri dolžina dvižnega vozla:
- Ekliptika za telesa sončnega sistema (planeti, asteroidi, kometi). V tem primeru je dolžina dvižnega vozla enaka kotu med smerjo proti pomladišču in smerjo proti dvižnemu vozlu nebesnega telesa. (glej sliko)
- Ekvator Zemlje za geocentične tirnice umetnih satelitov. Kot pričetek merjenja dolžine dvižnega vozla se tudi tukaj vzame pomladišče. Kot se meri proti vzhodu (gledano iz severa je to v obratni smeri od gibanja urinega kazalca).
- Laplaceova ravnina za naravne satelite z zelo nagnjeno tirnico. Posebno je to uporabno pri naravnih satelitih plinskih velikanov: Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Kot dolžine dvižnega vozla se meri vzdolž ravnine od izbrane smeri.
- Tangencialna ravnina na nebesno sfero za zunajsončeva telesa. V tem primeru je dolžina dvižnega vozla kot med pravokotnico na to ravnino in smerjo proti nebesnemu severnemu polu.
Zunanje povezave
- Opis elementov tira (angleško)
- Nebesna mehanika (angleško)