Stridon: Razlika med redakcijama
m delink |
m Wikilink |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
[[Stridon]] cerkveni [[zgodovinar]]ji vse določneje postavljajo v neposredno bližino današnje [[vas]]i [[Starod]] na obrobju [[Čičarija|Čičarije]] v [[Ilirska Bistrica|ilirskobistriški]] občini. Staro [[Antika|antično]] gradišče nad vasjo, bližina nekdanje rimske [[cesta|ceste]], ki je povezovala [[tržaški zaliv]] s [[Kvarner]]jem, dajeta slutiti živahnost in pomembnost te lokacije. Stridon so do tal porušili uporni [[Goti]] leta [[378]]. |
[[Stridon]] cerkveni [[zgodovinar]]ji vse določneje postavljajo v neposredno bližino današnje [[vas]]i [[Starod]] na obrobju [[Čičarija|Čičarije]] v [[Ilirska Bistrica|ilirskobistriški]] občini. Staro [[Antika|antično]] gradišče nad vasjo, bližina nekdanje rimske [[cesta|ceste]], ki je povezovala [[tržaški zaliv]] s [[Kvarner]]jem, dajeta slutiti živahnost in pomembnost te lokacije. Stridon so do tal porušili uporni [[Goti]] leta [[378]]. |
||
[[Zgodovinar]] [[Janez Marolt]] meni, da je Stridon stal nekje v trikotniku [[Trst]] - [[Postojna]] - [[Reka]], najverjetneje na ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. V prid temu dejstvu naj bi pričale gosteje kot drugod posejane cerkve, posvečene svetemu Hieronimu. |
[[Zgodovinar]] [[Janez Marolt]] meni, da je Stridon stal nekje v trikotniku [[Trst]] - [[Postojna]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], najverjetneje na ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. V prid temu dejstvu naj bi pričale gosteje kot drugod posejane cerkve, posvečene svetemu Hieronimu. |
||
Med pogostejšimi opredelitvami je sicer področje kraja [[Grahovo polje]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], na nekdanji meji med rimskima [[provinca]]ma [[Panonija|Panonijo]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Stridon naj bi stal bolj v notranjosti [[Podonavje|Podonavja]] tudi zaradi navedbe o škofu Domnu iz Stridona, ki je bil na 1. nikejskem koncilu prisoten kot predstavnik [[Donava|Donavske]] pokrajine. |
Med pogostejšimi opredelitvami je sicer področje kraja [[Grahovo polje]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], na nekdanji meji med rimskima [[provinca]]ma [[Panonija|Panonijo]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Stridon naj bi stal bolj v notranjosti [[Podonavje|Podonavja]] tudi zaradi navedbe o škofu Domnu iz Stridona, ki je bil na 1. nikejskem koncilu prisoten kot predstavnik [[Donava|Donavske]] pokrajine. |
||
Redakcija: 14:00, 28. januar 2008
Stridon je bilo rimsko naselje, ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji. Kraj je znan predvsem kot rojstni kraj svetega Hieronima, cerkvenega učitelja in prevajalca Svetega pisma. Od tod sta bila tudi škofa Domen iz Stridona, udeleženec 1. nikejskega koncila (leta 325), ter Lipicin iz Stridona. Edino, kar je o Stridonu znano, je to, kar je napisal Hieronim v delu O slavnih ljudeh (De viris illustribus): Hieronim, očeta Evzebija, iz opiduma Stridon, ki so ga porušili Goti, je bil na meji Dalmacije in Panonije (latinsko Hieronymus natus patre Eusebio, oppidio Stridonis, quod a Gothis eversum Dalmatiae quondam Pannoniseque confinium fuit). Tomaž Arhidiakon (13. stoletje) postavlja Stridon v zaledje Kvarnerskega zaliva.
Lociranje naselbine
Stridon cerkveni zgodovinarji vse določneje postavljajo v neposredno bližino današnje vasi Starod na obrobju Čičarije v ilirskobistriški občini. Staro antično gradišče nad vasjo, bližina nekdanje rimske ceste, ki je povezovala tržaški zaliv s Kvarnerjem, dajeta slutiti živahnost in pomembnost te lokacije. Stridon so do tal porušili uporni Goti leta 378.
Zgodovinar Janez Marolt meni, da je Stridon stal nekje v trikotniku Trst - Postojna - Reka, najverjetneje na ozemlju današnje Slovenije. V prid temu dejstvu naj bi pričale gosteje kot drugod posejane cerkve, posvečene svetemu Hieronimu.
Med pogostejšimi opredelitvami je sicer področje kraja Grahovo polje v Bosni in Hercegovini, na nekdanji meji med rimskima provincama Panonijo in Dalmacijo. Stridon naj bi stal bolj v notranjosti Podonavja tudi zaradi navedbe o škofu Domnu iz Stridona, ki je bil na 1. nikejskem koncilu prisoten kot predstavnik Donavske pokrajine.
Posebno hrvaški zgodovinarji postavljajo Stridon na današnje hrvaško ozemlje. Navajajo tudi Hieronimovo izjavo Odpusti mi, Bog, ker sem Dalmatinec (latinsko Parce mihi, Domine, quia Dalmata sum), ki naj bi jo izrekel zaradi svojega vročekrvnega temperamenta. Kot možni kraji se pojavljajo Sdrin, Zrenj, Štrigova.