Joseph Louis François Bertrand: Razlika med redakcijama
m + ktgr |
m dp/pp |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Joseph Louis Francois Bertrand''', [[Francozi|francoski]] [[matematik]], * [[11. marec]] [[1822]], [[Pariz]], † [[5. april]] [[1900]], Pariz. |
'''Joseph Louis Francois Bertrand''', [[Francozi|francoski]] [[matematik]], * [[11. marec]] [[1822]], [[Pariz]], † [[5. april]] [[1900]], Pariz. |
||
== |
== Življenje in delo == |
||
Leta [[1856]] je Bertrand postal [[profesor]] na [[École Polytechnique]] in leta [[1862]] na [[Francoski kolegij|Francoskem kolegiju]] (College de France). Leta [[1878]] je prenehal poučevati na Francoskem kolegiju, osem let kasneje pa je začel spet poučevati tam. |
Leta [[1856]] je Bertrand postal [[profesor]] na [[École Polytechnique]] in leta [[1862]] na [[Francoski kolegij|Francoskem kolegiju]] (College de France). Leta [[1878]] je prenehal poučevati na Francoskem kolegiju, osem let kasneje pa je začel spet poučevati tam. |
||
Leta [[1845]] je postavil [[Bertrandova domneva|Bertrandovo domnevo]] v [[teorija števil|teoriji števil]], ki jo je dokazal leta [[1850]] [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov]]. |
Leta [[1845]] je postavil [[Bertrandova domneva|Bertrandovo domnevo]] v [[teorija števil|teoriji števil]], ki jo je dokazal leta [[1850]] [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov]]. |
||
Bertrand je deloval tudi na področju [[diferencialna geometrija|diferencialne geometrije]] in [[verjetnostni račun|verjetnostnega računa]]. Leta [[1852]] je razširil [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobijevo]] delo o poenostavitvi [[kroženje|kroženja]] dveh [[planet]]ov okoli [[Sonce|Sonca]] s kroženjem dveh [[točkasto telo|točkastih]] [[telo|teles]] iz [[1843]]. |
Bertrand je deloval tudi na področju [[diferencialna geometrija|diferencialne geometrije]] in [[verjetnostni račun|verjetnostnega računa]]. Leta [[1852]] je razširil [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobijevo]] delo o poenostavitvi [[kroženje|kroženja]] dveh [[planet]]ov okoli [[Sonce|Sonca]] s kroženjem dveh [[točkasto telo|točkastih]] [[telo (fizika)|teles]] iz [[1843]]. |
||
Leta [[1855]] je Bertrand v [[francoščina|francoščino]] prevedel [[Carl Friedrich Gauss|Gaussovo]] delo o teoriji napak in metodo najmnajših kvadratov. Napisal je veliko zapisov iz [[teorija verjetnosti|teorije verjetnosti]] in o obdelavi podatkov iz opazovanj. Te zapise je začel objavljati okoli leta [[1875]]. Po kratkem premoru je leta [[1884]] začel objavljati nadaljnje zapiske iz verjetnosti. |
Leta [[1855]] je Bertrand v [[francoščina|francoščino]] prevedel [[Carl Friedrich Gauss|Gaussovo]] delo o teoriji napak in metodo najmnajših kvadratov. Napisal je veliko zapisov iz [[teorija verjetnosti|teorije verjetnosti]] in o obdelavi podatkov iz opazovanj. Te zapise je začel objavljati okoli leta [[1875]]. Po kratkem premoru je leta [[1884]] začel objavljati nadaljnje zapiske iz verjetnosti. |
||
| Vrstica 15: | Vrstica 16: | ||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
* [[seznam francoskih matematikov]] |
* [[seznam francoskih matematikov]] |
||
* [[seznam francoskih akademikov]] |
* [[seznam francoskih akademikov]] |
||
Redakcija: 21:39, 15. januar 2008
Joseph Louis Francois Bertrand, francoski matematik, * 11. marec 1822, Pariz, † 5. april 1900, Pariz.
Življenje in delo
Leta 1856 je Bertrand postal profesor na École Polytechnique in leta 1862 na Francoskem kolegiju (College de France). Leta 1878 je prenehal poučevati na Francoskem kolegiju, osem let kasneje pa je začel spet poučevati tam.
Leta 1845 je postavil Bertrandovo domnevo v teoriji števil, ki jo je dokazal leta 1850 Čebišov.
Bertrand je deloval tudi na področju diferencialne geometrije in verjetnostnega računa. Leta 1852 je razširil Jacobijevo delo o poenostavitvi kroženja dveh planetov okoli Sonca s kroženjem dveh točkastih teles iz 1843.
Leta 1855 je Bertrand v francoščino prevedel Gaussovo delo o teoriji napak in metodo najmnajših kvadratov. Napisal je veliko zapisov iz teorije verjetnosti in o obdelavi podatkov iz opazovanj. Te zapise je začel objavljati okoli leta 1875. Po kratkem premoru je leta 1884 začel objavljati nadaljnje zapiske iz verjetnosti.
Njegova knjiga Verjetnostni račun (Calcul des probabilities) iz leta 1888 vsebuje paradoks o zveznih verjetnostih, znan kot Bertrandov paradoks.
Bil je član Akademije znanosti v Parizu in njen tajnik od leta 1874 do svoje smrti.