Carl Gustav Jakob Jacobi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Carl Gustav Jakob Jacobi
Portret
Rojstvo 10. december 1804({{padleft:1804|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1]
Potsdam[2]
Smrt 18. februar 1851({{padleft:1851|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1] (46 let)
Berlin[2]
Državljanstvo Flag of Prussia (1892-1918).svg Prusija
Poklic matematik, univerzitetni profesor

Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin, Nemčija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Jacobi je študiral na Univerzi v Berlinu, kjer je leta 1825 doktoriral s tezo o teoriji ulomkov. Leta 1827 je postal izredni, leta 1829 pa redni profesor na Univerzi v Königsbergu, kjer je poučeval do leta 1842. Leta 1843 je zaradi preveč dela onemogel in je obiskal Italijo, da bi si opomogel. Po vrnitvi se je preselil v Berlin, kjer je do smrti prejemal kraljevo pokojnino.

Razvil je pomembno vejo matematične analize teorijo eliptičnih funkcij. Znan je njegov simbol:

Če je m praštevilo, Jacobijev simbol postane Legendrov simbol. Legendrov simbol je enak , odvisno od tega ali je n kvadratni ostanek po modulu m.

Znan je tudi po svojem delu na področju teorije števil, diferencialnega in integralnega računa. Znana je njegova funkcija zeta , ki je določena z eliptičnimi integrali kot:

V analizi je pomembna njegova determinanta:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

d:Track:Q20666306
d:Track:Q5061737d:Track:Q17378135