Ludvik Mrzel: Razlika med redakcijama
m rektgr |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Ludvik Mrzel - Frigid''', [[slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]], * [[28. julij]] [[1904]], [[Loka pri Zidanem mostu|Loka pri]] [[Zidani most|Zidanem mostu]], [[Slovenija]] † [[29. september]] [[1971]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. |
'''Ludvik Mrzel - Frigid''', [[slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]], * [[28. julij]] [[1904]], [[Loka pri Zidanem mostu|Loka pri]] [[Zidani most|Zidanem mostu]], [[Slovenija]] † [[29. september]] [[1971]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. |
||
== Življenjepis == |
|||
Po opravljeni osnovni šoli se je vpisal na [[gimnazija|gimnazijo]], odkoder pa so ga izgnali, ker je sodeloval v rudarski stavki v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Dokončal jo je leta [[1924]] v [[Jagodina|Jagodini]] in [[Ćuprija|Ćupriji]]. Vpisal se je na [[medicina|medicino]], a se je kmalu prepisal na [[filozofija|filozofijo]] in [[slavistika|slavistiko]]. Zaposlil se je kot [[časnikar]]. Med [[druga svetovna vojna|2. sv. vojno]] je bil ujetnik v italijanskih in nemških zaporih, po osvoboditvi pa je postal upravnik [[Slovensko narodno gledališče|Slovenskega narodnega gledališča]] (SNG) in pomočnik direktorja Drame SNG v [[Maribor]]u. Na tako imenovanih [[Dachauski procesi|Dachauskih procesih]] je bil obsojen na 12 let ječe. |
Po opravljeni [[osnovna šola|osnovni šoli]] se je vpisal na [[gimnazija|gimnazijo]], odkoder pa so ga izgnali, ker je sodeloval v rudarski stavki v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Dokončal jo je [[leto|leta]] [[1924]] v [[Jagodina|Jagodini]] in [[Ćuprija|Ćupriji]]. Vpisal se je na [[medicina|medicino]], a se je kmalu prepisal na [[filozofija|filozofijo]] in [[slavistika|slavistiko]]. Zaposlil se je kot [[časnikar]]. Med [[druga svetovna vojna|2. sv. vojno]] je bil ujetnik v italijanskih in nemških zaporih, po osvoboditvi pa je postal upravnik [[Slovensko narodno gledališče|Slovenskega narodnega gledališča]] (SNG) in pomočnik direktorja Drame SNG v [[Maribor]]u. Na tako imenovanih [[Dachauski procesi|Dachauskih procesih]] je bil obsojen na 12 let ječe. |
||
Pred vojno je kot urednik sodeloval pri revijah ''[[Mladina]]'' in ''[[§vobodna mladina]]''. Za ''Jutro'' je pisal [[feljton]]e, sicer pa je pisal lirične [[črtica|črtice]], [[novela|novele]] ter socialno obarvane [[pravljica|pravljice]]. Pisal je v slogu [[ekspresionizem|ekspresionizma]] in [[socialni realizem|socialnega realizma]]. V časopisih je objavljal tudi književne in gledališke kritike, [[reportaža|reportaže]] in poročila o kulturnem življenju slovenskih [[izseljenci|izseljencev]] v [[ZDA]]. |
Pred vojno je kot urednik sodeloval pri revijah ''[[Mladina]]'' in ''[[§vobodna mladina]]''. Za ''Jutro'' je pisal [[feljton]]e, sicer pa je pisal lirične [[črtica|črtice]], [[novela|novele]] ter socialno obarvane [[pravljica|pravljice]]. Pisal je v slogu [[ekspresionizem|ekspresionizma]] in [[socialni realizem|socialnega realizma]]. V časopisih je objavljal tudi književne in gledališke kritike, [[reportaža|reportaže]] in poročila o kulturnem življenju slovenskih [[izseljenci|izseljencev]] v [[ZDA]]. |
||
Redakcija: 12:16, 10. maj 2005
Ludvik Mrzel - Frigid, slovenski pisatelj, pesnik in publicist, * 28. julij 1904, Loka pri Zidanem mostu, Slovenija † 29. september 1971, Ljubljana, Slovenija.
Življenjepis
Po opravljeni osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo, odkoder pa so ga izgnali, ker je sodeloval v rudarski stavki v Trbovljah. Dokončal jo je leta 1924 v Jagodini in Ćupriji. Vpisal se je na medicino, a se je kmalu prepisal na filozofijo in slavistiko. Zaposlil se je kot časnikar. Med 2. sv. vojno je bil ujetnik v italijanskih in nemških zaporih, po osvoboditvi pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča (SNG) in pomočnik direktorja Drame SNG v Mariboru. Na tako imenovanih Dachauskih procesih je bil obsojen na 12 let ječe.
Pred vojno je kot urednik sodeloval pri revijah Mladina in §vobodna mladina. Za Jutro je pisal feljtone, sicer pa je pisal lirične črtice, novele ter socialno obarvane pravljice. Pisal je v slogu ekspresionizma in socialnega realizma. V časopisih je objavljal tudi književne in gledališke kritike, reportaže in poročila o kulturnem življenju slovenskih izseljencev v ZDA.
Prevajal je ruske in ukrajinske pravljice, Knuta Hamsuna, Alexa Steinerja, Theodorja Plievierja, Franca Werferja, Antoniusa Roothaerta, Vasilija Čujkova, A. I. Eremenka, Güntherja Andersa, Jeana Rousselota, Johna Knittela, Sergeja Aleksandroviča Tokareva in več del Karla Maya (izšlo je 66 knjig).