Sestrunj: Razlika med redakcijama
m rektgr, Replaced: [[Kategorija:jadran . [[Kategorija:Jadransko morje |
tekst |
||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
'''Sestrunj''' je [[otok]], in istoimensko [[naselje]] na otoku, v [[Zadar|Zadarskem]] [[arhipelag]]u, na [[hrvaška|hrvaškem]] delu [[Jadran]]a. |
'''Sestrunj''' je [[otok]], in istoimensko [[naselje]] na otoku, v [[Zadar|Zadarskem]] [[arhipelag]]u, na [[hrvaška|hrvaškem]] delu [[Jadran]]a. |
||
Otok ima površino 15,12 [[km²]], dolžina [[obala|obale]] meri 29,345 [[km]]. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] ''Obručar'' doseže višino 186 [[mnm]], in se nadaljuje proti jugovzhodu z dvama nizoma nižjih [[apnenec|apnenčastih]] [[grič]]ev. Večina otoka prekriva [[makija]] in nizek [[gozd]]. Na razgibani jugozahodni [[obala|obali]] sta dva večja [[zaliv]]a: ''Dumbočica in Kablin''. Edino naselje ''Sestrunj'' leži v notranjosti otoka. Otok ''Sestrunj'' leži med otoki [[Ugljan]], [[Rivanj]] in [[Dugi otok|Dugim otokom]]. Prebivalci se največ ukvarjajo z [[ribolov]]om. |
Otok, na katerem stojita dva [[svetilnik]]a, ima površino 15,12 [[km²]], dolžina [[obala|obale]] meri 29,345 [[km]]. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] ''Obručar'' doseže višino 186 [[mnm]], in se nadaljuje proti jugovzhodu z dvama nizoma nižjih [[apnenec|apnenčastih]] [[grič]]ev. Večina otoka prekriva [[makija]] in nizek [[gozd]]. Na razgibani jugozahodni [[obala|obali]] sta dva večja [[zaliv]]a: ''Dumbočica in Kablin''. Edino naselje ''Sestrunj'' leži v notranjosti otoka. Otok ''Sestrunj'' leži med otoki [[Ugljan]], [[Rivanj]] in [[Dugi otok|Dugim otokom]]. Prebivalci se največ ukvarjajo z [[ribolov]]om. |
||
Najbližje [[mesto]] na [[kopno|kopnem]] je [[Zadar]], s katerim je otok poveza s [[trajekt]]no |
Najbližje [[mesto]] na [[kopno|kopnem]] je [[Zadar]], s katerim je otok poveza s [[trajekt]]no |
||
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
Otok se v starih listinah prvič omenja v 10. stol. pod [[ime|imenom]] '''''Estuin'''''. Vrsto [[stoletje|stoletij]] je bil v [[posest|lasti]] [[italija|italijanskih]] [[fevdalec|fevdalcev]], vse dokler ga okoli 30 domačih [[kmet|kmetov]] ni odkupilo. Na otoku, nad naseljem na griču G''račinica'' je ohranjenih precej [[grob|grobov]] iz obdobja [[Iliri|Ilirov]], na jugovzhodni strani otka na griču ''Gračina'' pa so ohranjeni grobovi v obliki kamenitih [[gomila|gomil]]. |
Otok se v starih listinah prvič omenja v 10. stol. pod [[ime|imenom]] '''''Estuin'''''. Vrsto [[stoletje|stoletij]] je bil v [[posest|lasti]] [[italija|italijanskih]] [[fevdalec|fevdalcev]], vse dokler ga okoli 30 domačih [[kmet|kmetov]] ni odkupilo. Na otoku, nad naseljem na griču G''račinica'' je ohranjenih precej [[grob|grobov]] iz obdobja [[Iliri|Ilirov]], na jugovzhodni strani otka na griču ''Gračina'' pa so ohranjeni grobovi v obliki kamenitih [[gomila|gomil]]. |
||
Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik, ki stoji v zalivu ''Kablin'', kjer je tudi južno pristanišče naselja Sestrunj oddaja svetlobni sigmal: Z Bl 3s. Drugi svetilnik, ki stoji na vzhodni strani otoka ob ''Rivanjskem kanalu'', pa oddaja svetlobni signal: B Bl(4) |
|||
15s. Nazivni domet svetilnika je 10 [[morska milja|milj]]. |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 14:02, 29. november 2007
Sestrunj je otok, in istoimensko naselje na otoku, v Zadarskem arhipelagu, na hrvaškem delu Jadrana.
Otok, na katerem stojita dva svetilnika, ima površino 15,12 km², dolžina obale meri 29,345 km. Najvišji vrh Obručar doseže višino 186 mnm, in se nadaljuje proti jugovzhodu z dvama nizoma nižjih apnenčastih gričev. Večina otoka prekriva makija in nizek gozd. Na razgibani jugozahodni obali sta dva večja zaliva: Dumbočica in Kablin. Edino naselje Sestrunj leži v notranjosti otoka. Otok Sestrunj leži med otoki Ugljan, Rivanj in Dugim otokom. Prebivalci se največ ukvarjajo z ribolovom.
Najbližje mesto na kopnem je Zadar, s katerim je otok poveza s trajektno linijo. Otočani si prizadevajo razviti turizem, pri čemer jim izdatno pomagajo domači izseljenci v ZDA.
Otok se v starih listinah prvič omenja v 10. stol. pod imenom Estuin. Vrsto stoletij je bil v lasti italijanskih fevdalcev, vse dokler ga okoli 30 domačih kmetov ni odkupilo. Na otoku, nad naseljem na griču Gračinica je ohranjenih precej grobov iz obdobja Ilirov, na jugovzhodni strani otka na griču Gračina pa so ohranjeni grobovi v obliki kamenitih gomil.
Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji v zalivu Kablin, kjer je tudi južno pristanišče naselja Sestrunj oddaja svetlobni sigmal: Z Bl 3s. Drugi svetilnik, ki stoji na vzhodni strani otoka ob Rivanjskem kanalu, pa oddaja svetlobni signal: B Bl(4) 15s. Nazivni domet svetilnika je 10 milj.
