Pogovor:Primorska
Kje je Primorska!?
[uredi kodo]Je ta slika prava ali se severnemu delu Primorske reče Goriška? Verjetno gre za dolino Soče in vse skupaj spada še v Primorsko? --romanm (pogovor) 23:25, 3 nov 2004 (CET)
- To je menda pojasnjeno na pokrajina. Tam piše, da je Goriška, razdelitev še iz Avstro-Ogrske. Čeprav na Avstro-Ogrska piše Primorska. Vedi ga sad. Aja, verjetno Primorska glede na A-O, saj je ključevala še Istro, kolikor je razbrati iz zemljevida. --xJaM 23:35, 3 nov 2004 (CET)
- Slika je prava, Primorska je razdeljena na dva dela Severna in Južna. Severna primorska ima pa še druge predele(regije). Npr.Goriška,Tolminsko,Bovško,Ajdovska,Goriška brda, in del Krasa. Upam da vam to kaj pomaga.----Uporabnik:SGruden 15:03, 4 nov 2004 (CET)
- Slika je napačna. Manjkajo še nekateri deli ki spadajo k Primorski (na primer Postojna, Idrija, Ilirska Bistrica - če ne verjamete, vprašajte ljudi od tam). Za zemljevid Primorske bi lahko vzeli kar zemljevid škofije Koper, ki se povsem prekriva s Primorsko. (mimogrede, Triglav si polovico delita Primorska in Gorenjska :)) Delitev na severno in južno je dokaj pravilna. Goriška pa NI enako Severna Primorska, je samo njen del. JAKOB 13:36, 16 januar 2007 (CET)
Treba je ločiti dva pojma: eno je staro Avstrijsko Primorje, upravno-teritorialna enota, ki je združevala dežele Trst, Goriško in Istro. Drugo je Primorska, današnja regija, ki nima natančnih mej, je pa v glavah mnogih približno enaka ozemlju do nekdanje rapallske meje. Zato tja sodijo tudi Idrija, Postojna ..., ki so daleč od morja in so bila nekdaj del dežele Kranjske. Druge regionalizacije postavljajo mejo tja, kjer je na tem zemljevidu. Ostalo je pač Notranjska. --IP 213 14:26, 16 januar 2007 (CET)
- T.i. Primorci sami sebe nismo nikoli tako imenovali. Bili smo Istrani, Kraševci, Tolminci, Vipavci itd. Izraz Primorje je uvedla Avstrija z teritorialno enoto Avstrijsko Primorje. Vanjo je bila vključena zgodovinska dežela Goriška, Trst in Istra.Izraz Primorska se je pojavil v času kraljevine Jugoslavije za del Slovenije, ki je bil po Rapallski pogodbi dodeljen Italiji.Delitev na Severno in Južno Primorsko je nastala v socialistični Jugoslaviji. Severna Primorska je obsegala občine Tolmin,Idrija,Nova Gorica in Ajdovščina. Ta delitev je bila politična in nima z slovenskimi zgodovinskimi pokrajinami nič skupnega.
Slovenska zgodovinska pokrajina Goriško-Gradiščanska je nastala pod Goriškimi grofi in svojo vlogo še okrepila pod Habsburžani, ko je imela pomembno mejno vlogo pred pritiski Bentk. Segala je od Triglava do slovenskega morja pri Trstu.Pod Italijo je to vlogo prevzela Goriška provinca, ki jo v okrnjenem sestavu ima še danes.Po 2.vojni v Jugoslaviji pa okraj Gorica do leta 1955. Kako se bo imenovala nova pokrajina, ki je po veljavni evropski klasifikaciji NUTS 3 imenovana Goriška statistična regija,je še odprto.Vsekakor bi za novo pokrajino bilo najprimernejše staro uveljavljeno zgodovinsko ime Goriška, ki izpričuje, da Slovenci nismo tu od včeraj.S tem nič ne izgubijo lepa slovenska imena Tolminska,Vipavska in Zahodni Kras, ki bi vanjo spadala.Tomaz beltram 18:17, 16 januar 2007 (CET)
- Pri tem članku ne gre za zgodovinsko regijo, pač pa za pokrajino, kot je Gorenjska, ki tudi ni zgodovinska regija. Tomaž, ne vem če se ti šteješ med Primorce, a Primorska ni samo Obala, ampak tudi širše območje. Ljudje na teh območjih so Primorci, ker se to čutijo. In primorska "pokrajinska" zavest je zelo močno prisotna na vseh območjih, ki sem jih naštel. (Poglej malo med Primorskimi študenti ;)) --JAKOB 23:37, 18 januar 2007 (CET)
- Pozdravljen Jakob.Tudi sam sem Šempeterc. Me veseli, da lahko pokramljava na to temo.Prva nejasnost je že pri pojmu pokrajina. Kaj je to po naši terminologiji?Pri drugih jezikih je pri Italijanih:regione za deželo, provincia za pokrajino; pri Nemcih:Land za deželo,Kreis za pokrajino.Pri nas nimamo dežel, ker se pod deželo smatra skupnost več pokrajin.Po predlagani delitvi Slovenije na 12 do 14 pokrajin, je predvidena tudi pokrajina, ki bi obsegala sedanjo uradno statistično Goriško pokrajino.O imenu si župani pripadajočih občin niso enotni, saj jih Goriška spominja preveč na Novo Gorico.Glede "primorskosti" pa je tako.Vsi ki prebivamo na drugi strani nekdanje Rapallske meje, smo za tiste, ki so živeli v stari Jugi, bili Primorci. To ime se nas je prijelo, čeprav se mi sami prej nismo tako poimenovali, ampak smo bili Tolminci,Vipavci, Kraševci, Istrani.Pravo vprašanje je, ali naj se bodoča pokrajina imenuje Severna Primorska ali Goriška ali še kako drugače?Ime Severna Primorska je nastalo v šestdesetih letih. Je popolnoma nezgodovinsko, izmišljeno, tako kot Južna Primorska.Za Severno Primorsko imamo lepo slovensko ime, ki izhaja iz nekoč slavne poknežene dežele Goriške in slovenskega naselja Gorica. Za Južno Primorsko pa imamo enako lepo in zgodovinsko ime Istrsko-Kraška pokrajina.Zato sem se lotil popravljanja pojma "Primorska" in zadeva je na pol narejena. Manjka še ureditev za južni del.Da je predlog za poimenovanje naše pokrajine "Goriška" argumentirano, je mogoče sklepati tudi iz poimenovanja "Provincia di Gorizia", za tisti manjši del bivše Goriško-Gradiščanske dežele iz časov Avstroogrske, ki je ostal v Italiji.Potreba po dopolnitvi pojma "Primorska" se mi zdi utemeljena na navedenih argumentih.O imenu ne bova odločala midva, ampak politiki v našem imenu.Tudi stroka tu ne bo imela veliko zraven.Lep pozdrav Tomaž.
- Hm, a ni opazno, da članek NE govori o zgodovinski in NE o pokrajini/regiji kot upravni enoti (kot jih poznajo po Evropi in jih bomo uvedli tudi v Sloveniji) ampak o neformalni pokrajini/deželi, kot je Gorenjska? Ker kako bi potem zgodovinsko utemeljil ime Gorenjska? Ali pa mogoče zahtevaš, da se uvede staro ime Kranjska?! (ki je bila mimogrede precej večja) Moj predlog je, da se v članku (in na sliki) ukine ločevanje Primorske na severno in južno. Če ne drugega, vsaj zaradi tega, ker so meje med njima napačno narisane - po tej sliki Kras spada v severni del! Zaenkrat naj se pusti zgodovinske in neformalne pokrajine, ko bo delitev na upravne, "Evropske" pokrajine končana, pa se doda še slednja delitev. --JAKOB 01:22, 31 januar 2007 (CET)
Slika je po mojem bila res neustrenzna za splošni pojem Primorska, ker sta bili na sliki dejansko prikazana le Goriška in Istra, nekateri deli, ki pa se kot Primorska imenujejo šele od Italijanske okupacije pa ne. Kako bo ime novi pokrajini na zahodu Slovenije in koliko jih bo, bo pa še zanimiva razprava, o kateri bo najbrž referendum :). Bomo pa potem najbrž uvedli novo poglavje "samoupravne pokrajine". Sicer pa Wikipedia ni prva in edina enciklopedija in so definicije dostopne tudi drugod. Upoštevaje pogovor, se mi zdi ZAČASNA rešitev članka, ki sem ga vnesel, boljša Navportus 17:04, 8 februar 2007 (CET)
- Slika morda ni najboljša, ampak glede na definicije ostalih pokrajin (Gorenjska in Notranjska) je vseeno (dovolj) ilustrativna. --Andrejj 22:41, 26 februar 2007 (CET)
To-Do: Loči Primorsko na dejansko Primorsko in na Goriško. Dost tega sovjetskega preseravanja z Veliko Primorsko.
V člankih, ki jih bom urejal jaz, ne bom linkal na "Veliko Primorsko", dokler ne bo sprejeta zgodovinska resnica in ime Goriške dežele.-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:89.142.182.171 (pogovor • prispevki).
- Hm, zgodovinska resnica bo sprejeta? Kakšna bo? Kdo jo bo sprejel? In kako utemeljil? --Andrejj 12:25, 14. december 2007 (CET)
Ta vaša slika Primorske je smešna, Il.Bistrica, Pivka, Postojna, Senožeče imajo Primorske ljudi s Primorskim narečjem, Primorsko mentaliteto... sploh se ne zavedate koliko "tigrovcev" je iz teh krajev. Na novem "pokrajinskem zemljevidu vlade" so vsi ti kraji pod Južno Primorsko, čeprav je tudi to neumnost saj je Primorska le ena. --MatevzFS 19:00, 4. avgust 2008 (CEST)
Karta Primorske v Sloveniji je dokaz neznanja, omejevanja in izkrivljanja pojma Primorska iz več razlogov: Primorska ni omejena z državnimi ali administrativnimi mejami, ne gre za geografsko zaključeno celoto, ampak prostor, kjer živimo Primorci, to je tisti, ki se imamo za Primorce. Vsi smo seveda najprej ljudje z imenom in priimkom, nato prebivalci določenega kraja, območja ali pokrajine kot npr.: Goriške, Istre itd, nato pa Primorske. Največji primorski mesti sta bili in sta še vedno Trst in Gorica. Torej ne moreš slikati Primorske brez njenih zgodovinskih centrov. K sedanji Primorski spada tudi občina Ilirska Bistrica, za Primorce pa se ima tudi večina prebivalcev iz postojnske in pivške občine. Če ne verjamete, pojdite pa vprašajte ljudi, npr. v Prestranku. Sedanjo primorsko je namreč izoblikoval čas pod fašistično Italijo, to je tudi ali zlasti Rapalska meja. Primorsko oblikuje tudi sedanji čas - to je tisti jugozahiodni prostor slvoensekga naroda, ki ni v "novi državljanski vojni". Več o Primorski lahko prebereš na http://freeweb.t-2.net/okno/Primorska.pdf. Tekst pripisal Miloš Ivančič.
- Predlagam, da razložita to geografom, in ko bodo oni sprejeli ter objavili uporabno definicijo, ki bo vama povšeči, bo zapis v Wikipediji temu sledil. Ne obratno. Spraševanje ljudi pa spada pod t.i. Wikipedija:Izvirno raziskovanje, ki tukaj ni sprejemljivo. — Yerpo Ha? 14:04, 16. april 2013 (CEST)
- Pripomnil bi nekaj besed. Postojna in Ilirska Bistrica naj ne bi bili del Primorske, ker pač nista pri morju. Trst naj ne bi bil del Primorske, ker je izven Slovenije. Tu uporabljamo dve merili oziroma gledamo z dveh vidikov, za Postojno velja geografska opredelitev, za Trst politična. Uporabnika Jakob in Ivančič predlagata tretji vidik, ki bi ga lahko imenovali etnografski, ker trdita, da se ljudje iz vseh teh področij imajo za Primorce. Morda bi moral članek objasniti samo to: Primorska je ime za geografski pojem (področje ob morju), za politično-administrativni pojem (današnja uradna opredelitev), za zgodovinsko področje (kot so odločale različne sile, ki so bile na oblasti), pa tudi za kulturno-jezikovno območje (tradicionalna predstava ozemlja, kjer se prebivalci imajo za Primorce). Eno ime za štiri različne prostore, ki samo delno sovpadajo. --Radek (pogovor) 14:49, 15. april 2019 (CEST)
- Dodano na uvodno besedilo članka. --Radek (pogovor) 10:52, 16. september 2019 (CEST)