Podkum

Podkum Sveti Jurij pod Kumom (do 1952)
Podkum Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°4′5.49″N 15°2′12.62″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Zasavska
Tradicionalna pokrajina	Dolenjska
Občina	Zagorje ob Savi
Površina
• Skupno	6,58 km2
Nadm. višina	700,8 m
Prebivalstvo  (2025)
• Skupno	239
• Gostota	36 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	1414 Podkum
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia OSM

Podkum (do leta 1952 Sveti Jurij pod Kumom, domače Šentjurij) je naselje v Občini Zagorje ob Savi na Dolenjskem.

Ime

Do leta 1952 se je naselje imenovalo »Sveti Jurij pod Kumom« po zavetniku župnijske cerkve svetem Juriju. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948 kot del obsežne kampanje slovenske socialistične oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi. Leta 1952 je bil »Sveti Jurij pod Kumom« preimenovan v »Podkum«.

Lokalna župnija se imenuje Šentjurij – Podkum.

Krajevna skupnost

Je edina krajevna skupnost občine Zagorje ob Savi, ki leži na desnem bregu reke Save, torej na Dolenjskem. Sestavlja jo 10 vasi, in sicer Borovak pri Podkumu, Gorenja vas, Mali Kum, Padež, Osredek, Podkum (Šentjurij), Rtiče, Rodež, Sopota, Šklendrovec.

Zgodovina Šentjurija

Valvasorjeva upodobitev dvora Šentjur in cerkve sv. Jurija

O začetkih kraja ni veliko znanega, domnevno je bilo poseljeno med višinsko kolonizacijo. Prvič se pojavi v pisnih virih v 2. polovici 13. stoletja. V urbarju iz leta 1267 je navedena naselbina Kum s 18 hubami in 5 župami. Okoli leta 1200 se je prvič pojavilo ime Šentjurij. Ker ime izhaja iz imena svetnika, naj bi v kraju stala kapelica ali cerkev, posvečena Sv. Juriju. Pomemben regionalni fevdalni gospod je bila Cerkev, ki si je lastila tretjino okoliške zemlje. Leta 1789 je bil Jožef Čop zapisan za posestnika posesti petih zemljakov. Družina je še leta 1791 bivala v gradu na hribčku. Stari dolgovi graščakov so terjali nova posojila, zato se je posest skrčila. Leta 1844 je posest prevzel zadnji podšentjurski graščak Jožef III. Čop. Najprej je Šentjurij spadal kot podružnica pod svibensko faro. Kot njena podružnica se omenja leta 1526, leta 1787 pa se je ločil od svibenske župnije in Šentjurij je od leta 1806 samostojna župnija. Ko so leta 1850 uvedene občine, je Šentjurij pripadel občini Sveti Križ v Svibnu. Šele zadnja leta je župnija zopet dobila svoj sedež v Šentjuriju. Županovali so le večji posestniki in vaški mogotci.

Geologija

Okoliške kamnine so permske starosti, ko so se menjavali glinasti skrilavci in kremenovi peščenjaki z redkimi vložki apnenca ter rdeči in zelenkasti peščenjak, meljevec, glinovec in konglomerat. V obdobju triasa se je na kamninski podlagi razvil dolomit s plastmi sljudastega meljevca, peščenjak in skrivalec ter apnenec, pojavlja pa se tudi glinast skrilavec, keratofirski tuf in skladovit masivni dolomit.

Podnebje

Podkum spada med območja z zmernim celinskim srednjeevropskim podnebjem, ki je sicer značilno za večji del Slovenije, kjer se celinskost stopnuje proti severovzhodu. Prevladujejo topla poletja in hladne zime.

Znamenitosti

• Čopova hiša (zadnje bivanje Šentjurskega graščaka)
• Orlek Kuzenberk (zakopano zlato tele)
• Spomenik izgnancem
• Cerkev sv. Jurija v Šentjuriju (najstarejša oblika imena naselja)
• Cerkev sv Lenarta na Rodežu
• Cerkev sv. Brikcija v Rtičah
• Cerkev sv. Uršule v Borovaku
• Cerkev sv. Jakoba v Padežu
• Slap Sušjek v Sopoti
• Naravno okno v Sopoti
• Geodetsko obeležje (piramida)
• Medvedova domačija
• Lipa na Malem Kumu
• Kum (1219)
• Solzice
• Legenda o sv. Neži