Kisovec
Kisovec | |
|---|---|
 Kisovec, pogled z vrha kamnoloma Borovnik | |
  Kisovec Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°8′17.5″N 14°58′2.11″E / 46.138194°N 14.9672528°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Zasavska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Zagorje ob Savi |
| Površina | |
| • Skupno | 1,84 km2 |
| Nadm. višina | 284,5 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 1.717 |
| • Gostota | 930 preb./km2 |
| Demonim | Kisovčan |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1412 Kisovec |
| Zemljevidi | |
Kisovec je naselje z okoli 1.700 prebivalci (2020) v krajevni skupnosti Kisovec-Loke v Občini Zagorje ob Savi.
Kisovec je naselje in nekdanja rudarska kolonija ob sedaj že zaprtem istoimenskem premogovniku. Kraj leži na južni strani doline potoka Medije okoli 2 km zahodno od Zagorja ob Savi.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Premogovnik, ki je začel obratovati 1868 so 1952 zaradi izčrpanosti premogovnih slojev zaprli in začeli izrabljati bližnji rudnik Loke (Loke pri Zagorju).
Delovanje premogovnika v Kisovcu so med drugo svetovno vojno za dalj časa ustavili minerci Kamniško-zasavskega odreda z akcijo 17. marca 1944 ter Šlandrova in Zidanškova brigada 21. julija 1944.[2] V naselju se nahaja tudi bunker, ki so ga zgradile nemške sile.
V naselju od 1978 obratuje tovarna lahkih gradbenih elementov Ytong Xela.
Znamenitosti[uredi | uredi kodo]
Arhitektura[uredi | uredi kodo]
Župnijsko cerkev Marijinega brezmadežnega srca v Kisovcu je leta 1983 zasnoval slovenski arhitekt Danilo Fürst. Stavba nosi vpliv sodobne gradnje cerkvenih stavb v Švici, predvsem prostorski koncept, novi materiali in psihologija cerkvenega prostora. S svojo majhnostjo in nevpadljivostjo spominja na preproste prostore hiše-cerkve, kjer so se zbirali k molitvi verniki v zgodnjekrščanskem obdobju. Za drzno, celo provokativno je veljala arhitektova ideja da obleče fasado v nagubano pločevino. To izhaja iz arhitektovega predhodnega dela na področju industrijske in montažne gradnje, utemeljuje pa jo industrijski značaj naselja.[3]
Osebnosti[uredi | uredi kodo]
- Primož Roglič, kolesar in smučarski skakalec
- Janez Drnovšek, slovenski politik
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ Nataša Koselj, Arhitekt Danilo Fürst, Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2013. (COBISS)
