Kisovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kisovec
Kisovec, pogled z vrha kamnoloma Borovnik
Kisovec, pogled z vrha kamnoloma Borovnik
Kisovec se nahaja v Slovenija
Kisovec
Kisovec
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°8′17.5″N 14°58′2.11″E / 46.138194°N 14.9672528°E / 46.138194; 14.9672528Koordinati: 46°8′17.5″N 14°58′2.11″E / 46.138194°N 14.9672528°E / 46.138194; 14.9672528
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaZasavje
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaZagorje ob Savi
Površina
 • Skupno1,84 km2
Nadm. višina
284,5 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno1.717
 • Gostota930 preb./km2
DemonimKisovčan
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
1412 Kisovec
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si, OSM
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Kisovec je naselje v krajevni skupnosti Kisovec-Loke v Občini Zagorje ob Savi.

Kisovec je naselje in nekdanja rudarska kolonija ob sedaj že zaprtem istoimenskem premogovniku. Kraj leži na južni strani doline potoka Medije okoli 2 km zahodno od Zagorja ob Savi. Premogovnik, ki je začel obratovati 1868 so 1952 zaradi izčrpanosti premogovnih slojev zaprli in začeli izrabljati bližnji rudnik Loke (Loke pri Zagorju).

V naselju od 1978 obratuje tovarna lahkih gradbenih elementov Ytong Xela.

NOB[uredi | uredi kodo]

Delovanje premogovnika v Kisovcu so med drugo svetovno vojno za dalj časa ustavili minerci Kamniško-zasavskega odreda z akcijo 17. marca 1944 ter Šlandrova in Zidanškova brigada 21. julija 1944.[2] V naselju se nahaja tudi bunker, ki so ga zgradile nemške sile.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Župnijsko cerkev Marijinega brezmadežnega srca v Kisovcu je leta 1983 zasnoval slovenski arhitekt Danilo Fürst. Stavba nosi vpliv sodobne gradnje cerkvenih stavb v Švici, predvsem prostorski koncept, novi materiali in psihologija cerkvenega prostora. S svojo majhnostjo in nevpadljivostjo spominja na preproste prostore hiše-cerkve, kjer so se zbirali k molitvi verniki v zgodnjekrščanskem obdobju. Za drzno, celo provokativno je veljala arhitektova ideja da obleče fasado v nagubano pločevino. To izhaja iz arhitektovega predhodnega dela na področju industrijske in montažne gradnje, utemeljuje pa jo industrijski značaj naselja.[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Nataša Koselj, Arhitekt Danilo Fürst, Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2013. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]