Podčrtaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
_

Ločila

opuščaj ’ '
oklepaji ( ) [ ] { } < >
uklepaj (
zaklepaj )
dvopičje :
vejica , ، 、
pomišljaji – — ―
tripičje … ... . . .
klicaj !
pika .
vezaj
deljaj - ‐ =
vprašaj ?
narekovaji „ “ » «
podpičje ;
poševnica /  ⁄ 

Delitelji besed

presledek     
interpunkt ·

Splošna tipografija

znak & (et, in) &
zvezdica *
afna @
leva poševnica \
krogla
kareta ^
križec † ‡
stopinja °
ponavljaj ″ -"-
številski znak #
dvojni opuščaj
tilda (vijuga) ~
podčrtaj _
navpičnica (pokončnica) |
odstotek %

Redkejša tipografija

trozvezdje (asterizem)
interrobang
bršljanov list
romb


Podčrtáj_ ) je tipografski znak, ki se je izvirno pojavil na pisalnih strojih, in je služil za podčrtovanje besed. Na pisalnem stroju se je najprej napisala beseda, nato se je glava stroja vrnila na začetek besede in se podčrtala s podčrtajem.

Ta znak se včasih rabi za tvorjenje vidnega presledka med nizom znakov, kjer znak za presledek ni dovoljen, npr. v računalniških datotečnih imenih, naslovih elektronskih pošt in spletnih URL-jih. Nekateri računalniški programi lahko samodejno podčrtajo besedilo, ki ga obkrožata podčrtaja: _podčrtano_ bo npr. prikazano podčrtano. Podčrtaj se za ta namen pogosto rabi v medijih, ki temeljijo na standardnem naboru znakov ASCII (elektronska pošta, IRC, takojšnje sporočanje). Kadar se podčrtaj v tem slogu rabi za poudarek, se običajno tolmači, da je ograjeno besedilo podčrtano ali prikazano ležeče (v nasprotju s krepkim, ki se ogradi z *zvezdicama*).

Podčrtaj ni enak pomišljaju, čeprav obstaja dogovor za besedila časopisnih agencij, da se rabi podčrtaj kadar so zaželeni pomišljaji, ali kadar bi bili primerni drugi nestandardni znaki, ko so npr. krogle. Za tvorjenje prostega mesta, ki se mora izpolniti, se lahko rabi niz podčrtajev (npr. _________). Včasih se rabi tudi za tvorjenje vodoravne črte, če ni na voljo drugačne poti. V podobne namene velikokrat služijo tudi vezaji in pomišljaji.

Desetiška vrednost ASCII za ta znak je 95, šestnajstiška pa 0x5F. Na standardni slovenski tipkovnici je podčrtaj zgornji znak nad vezajem na tipki desno od tipke za piko in dvopičje, ter levo od desne dvigalke. Na standardni ameriški in angleški tipkovnici 101/102 je njuna tipka desno od tipke za 0 in zaklepaj.

Podčrtaj se v nekaterih afriških in ameriških domorodnih jezikih rabi kot diakritični znak, kjer se kombinira s podčrtanjem.

Raba v računalništvu[uredi | uredi kodo]

V programih poljubne pomembne velikosti obstaja potreba po opisnih (in zaradi tega mnogobesednih) identifikatorjih, kot sta npr. »previous balance« ali »end of file«. Običajno presledki znotraj identifikatorjev niso dovoljeni, saj so obravnavani kot razmejevalni znaki med posameznimi znaki. Pisanje besed skupaj, kot npr. »endoffile«, ni v redu, saj imena velikokrat postanejo neberljiva. Zaradi tega je bil v programskem jeziku COBOL dovoljen vezaj (»-«) za rabo med besedami sestavljenih identifikatorjev, kot npr. »END-OF-FILE«.

Večina programskih jezikov sicer obravnava vezaj kot operator odštevanja in ga ne dovoli v imenu identifikatorjev. Običajni nabor znakov luknjane kartice tedaj ni imel majhnih črk ali posebnih znakov, ki bi bili primerni za ločevanje besed v identifikatorjih. V poznih 1960-tih so uvedli standard nabora znakov ASCII, ki je omogočil tvorcem jezika C, da so privzeli znak za podčrtaj »_« za spajanje besed. Sestavljene besede s podrčtajem, kot npr. »end_of_file«, še vedno prevladujejo v C-jevskih programih in knjižnicah.

Izražanje »spolne nebinarnosti«[uredi | uredi kodo]

V slovenščini in drugih jezikih, v katerih je slovnični spol v jeziku izrazit, npr. v drugih slovanskih jezikih in nemščini[1], podčrtaj nekateri uporabljajo za vključitev nebinarnih spolnih identitet, npr.[2]

  • Obiskovalke_ci so se udeležile_i izleta.
  • Povabili_e so ga_jo k sodelovanju.

Za krajšanje moških in ženskih oblik se sicer ustaljeno rabijo tudi poševnica (pisatelj/ica), poševnica z vezajem (pisatelj/-ica), oklepaj z vezajem (rojen(-a)), oklepaj (rojen(a)) ali vezaj (stanujoč-a),[2] vendar ti zapisi sovsebljajo spolsko binarnost moški – ženska in izključuje spole izven normativnega spolnega binarizma. Podčrtaj (pisatelj_ica) naj bi tak spolni binarizem presegal in odpiral prostor za vse spolne končnice, ki (še) niso slovnično normirane oziroma vključene v formalizirani kod.[3]

Tak način je omejen le na pisno sporazumevanje in (še) ni uveljavljen. Pri uporabi spolskih oblik s podčrtajem opažamo nekaj omahovanj v zapisu, in sicer:

  • kakšno naj bo zaporedje navajanja moških in ženskih oblik (zdravnik_ca ali zdravnica_k),
  • kaj navesti za podčrtajem (celotno obrazilo ‑ica ali le -ca).[2]

Nekateri predlagajo drugačne nebinarne zapise, na primer z zvezdico[4] ali piko namesto podčrtaja. Zlasti zapis s piko naj bi manj motil berljivost besedila.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Beate Hausbichler: Raum für _!, dieStandard.at, 26. 10. 2008.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Boris Kern, Helena Dobrovoljc, julij 2017: Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti«. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2247/pisanje-mo%C5%A1kih-in-%C5%BEenskih-oblik-in-uporaba-pod%C4%8Drtaja-za-izra%C5%BEanje-spolne-nebinarnosti, dostop 28. 4. 2018.
  3. ^ Perger N. Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave, XXXII (2016), 81: 41–60.
  4. ^ Beatrice Fischer, Michaela Wolf: (Leitfaden für) Geschlechtergerechtes Formulieren (PDF; 146 kB), Institut für theoretische und angewandte Translationswissenschaft, Universität Graz, marec 2009, različica: 9. april 2009.
  5. ^ Digital Courage: Leitfaden für eine gendergerechte Sprache.