Tripičje
|
… |
|---|
| Delitelji besed |
| Splošna tipografija |
znak & (et, in) & |
| Redkejša tipografija |
trozvezdje (asterizem) ⁂ |
Tri pike oziroma tripičje ( … ) je končno ali nekončno ločilo in se rabijo kot znamenje izpusta, vrinjenega stavka ali spremembe skladenjskega naklona. Kot sopomenka se v SSKJ pojavlja tudi tropičje, ki pa naj bi po zadnjem pravopisu pomenil tri pike, eno nad drugo.
Ločita se enodelno in dvodelno tripičje.
Enodelno tripičje
[uredi | uredi kodo]Stičnost
[uredi | uredi kodo]Skladenjske tri pike so nestično, neskladenjske tri pike pa stično ločilo.[1]:169–177
Skladenjska raba
[uredi | uredi kodo]Enodelno tripičje zaznamuje:[2]:31–32
- nedokončano besedo, misel: Če se ne vrneš, bom …;
- izpuščene dele navedkov: ... kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave;
- premor: Pesem je bila … odlična!;
- spremembo skladenjskega naklona: Zopet si me prevaral … le kako naj ti zaupam.
V okrajšanih povedih ob treh pikah se druga končna ločila pišejo ali pa opuščajo:[3]
Grobovi tulijo …. – Grobovi tulijo …
Neskladenjska raba
[uredi | uredi kodo]Neskladenjsko stično tripičje nakazuje izpust dela besede: O, ta sveta prepr…![3]
Dvodelno tripičje
[uredi | uredi kodo]Dvodelno tripičje je nestično ločilo, ki izraža:[2]:31–32
- vrinjeni stavek: Zbolel je za gripo … zboli vsako jesen …, zato je obiskal zdravnika. ali
- okrajšavo v navedku: V poglavju Gospodarno ravnanje z odpadki /…/ je več protislovij.
Dvodelne tri pike se imenujejo tudi oklepajne tri pike.[1]:169-177 Namesto takih treh pik se rajše piše pomišljaj.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Kocjan - Barle (2012), str. 169-177.
- 1 2 Skaza (2006), str. 31–32.
- 1 2 3 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 46.