Pojdi na vsebino

Oklepaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
( )

Ločila

opuščaj ’ '
oklepaji ( ) [ ] { } < >
uklepaj (
zaklepaj )
dvopičje :
vejica , ، 、
pomišljaji – — ―
tripičje … ... . . .
klicaj !
pika .
vezaj
deljaj - ‐ =
vprašaj ?
narekovaji „ “ » «
podpičje ;
poševnica /  ⁄ 

Delitelji besed

presledek     
interpunkt ·

Splošna tipografija
Redkejša tipografija

Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek ... Uklepaj je desnostični, zaklepaj pa levostični.

Zaklepaj se lahko rabi tudi kot enodelno nekončno ločilo.

Loči med naslednjimi oklepaji:

Vrsta oklepaja Znak Bližnjica na tipkovnici
navadni oziroma okrogli oklepaj
( )
Shift + 8 ali 9
oglati oklepaj
[ ]
AltGr + F ali G
zaviti oklepaj
{ }
AltGr + B ali N
poševni oklepaj
/ /
Shift + 7
pokončni oklepaj
| |
AltGr + W
lomljeni oklepaj
< >
< ali Shift + <

Najpogosteje rabljen je okrogli oklepaj, sicer pa pri uporabi oklepajev znotraj oklepajev velja praviloma naslednje zapovrstje: najprej okrogli, nato oglati, zaviti in na koncu sledi lomljeni oklepaj. Pri uporabi dvojih oklepajev se pogosto rabi poševni oklepaj znotraj okroglega: (Benetke /Italija/ veljajo za eno najbolj čarobnih mest.).

Raba oklepajev

[uredi | uredi kodo]
[uredi | uredi kodo]
  • Ponazoritev, dopolnitev povedanega: »Vitamin C (askorbinska kislina) pripomore k večji telesni odpornosti.«
  • Označba vrinjenega stavka: »Miha (moj dolgoleten prijatelj) se bo maja oženil.«
  • Ločevanje opozoril, pripomb, dodatkov: »V drugem odstavku besedila (glej izroček) poišči pravopisne napake!«
  • Označevanje sestavnih delov besed: »pisatelj(ica)«, »(ne)pomemben«
  • Navedba vira: »Prijavljam se na razpisano delovno mesto (Večer, 12. marec 2007, str. 18) tajnice.«

Oglati oklepaj

[uredi | uredi kodo]
  • Dopolnilo redaktorja ali prevajalca izvirnega besedila: »Takrat [8. marca] se je znova podal na pot.«
  • Fonetični zapis (izgovorjava) besede: »Schladming [šládmink]«
  • Lakuna (neohranjeno besedilo): »Moraš [...], da bi našel svoj poklic.«

Poševni oklepaj

[uredi | uredi kodo]
  • Izpustitev odvečnega dela navedka: »Kot poroča Platon o Atlantidi: »Pred morsko ožino, ki jo vi s svojim izrazom imenujete Heraklovi stebri, je bil v njem otok – in ta otok je bil večji kot Libija in Azija skupaj in z njega so tedanji popotniki lahko prišli na druge otoke ter z otokov na celotno nasproti ležečo celino, ki je ob tistem resničnem morju. /.../ Pozneje je prišlo do izredno silovitih potresov in poplav, in nastopil je en neznosen dan in noč, ko se je vaša zbrana vojska pogreznila v zemljo; tudi otok Atlantida se je pogreznil v morje in izginil. Zato je tamkajšnje morje še zdaj neplovno in neraziskljivo, saj v njegovi plitvini predstavlja oviro plast blata, ki ga je otok naredil, ko se je pogrezal.««

Neskladenjska raba

[uredi | uredi kodo]
  • Oklepaj je v matematiki oznaka, ki določa vrstni red računskih operacij, npr. (3 + 5) : 2 ali funkcijsko odvisnost, npr. f(x). Sestavljen je iz dveh delov, ki se v matematični terminologiji imenujeta predklepaj in zaklepaj.