Pokončnica
Videz
| |
---|
Delitelji besed |
Splošna tipografija |
znak & (et, in) & |
Redkejša tipografija |
trozvezdje (asterizem) ⁂ |
Pokônčnica ( | ) je ločilo v obliki ravne pokončne črte od osnovnice do zgornje meje visokih črk.[1]
Raba
[uredi | uredi kodo]Pokončnica se rabi kot:
- stično za ločevanje zlogov (zo|bo|zdrav|nik),[2]
- nestično za ločevanje delov besedila (iz oblikovalskih razlogov na primer v osamosvojeni nogi dopisa namesto vejice, ki je levostično ločilo).[3]
Dve pokončnici se uporabljata tudi kot pokončni oklepaj (| |), zlasti v matematiki ali jezikoslovju.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 203.
- ↑ ePravopis: Slovar slovenskega pravopisa 2014–, www.fran.si, dostop 28. 9. 2021.
- ↑ Peter Weiss, 2018: Vejice pri navajanju enot poštnega naslova. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 28. 9. 2021.
- ↑ Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 50.