Pojdi na vsebino

Pirusti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Keltska in ilirska plemena v Panoniji in Dalmaciji

Pirusti[1] (grško: Πειροῦσται [Pirustai][2] ali Πυρισσαῖοι [Pirisstaioi][3]), ilirsko pleme, ki je naseljevalo z rudami bogat severni del sedanje Črne gore.[4] Po nekaterih virih so živeli tudi izven omenjenega ozemlja, kar je razvidno iz napisov, ki so jih odkrili v rudarskih področjih Dakije.[5] Bili so izkušeni rudarji, zato so od Rima dobili nekaj privilegijev. Pomembno vlogo so igrali v dalmatinsko-panonski vstaji proti Rimu leta 6-9.

Med tretjo ilirsko vojno leta 168 pr. n. št. se niso pridružili ilirsko-makedonski zvezi kraljev Gencija in Perzeja Makedonskega proti Rimu, zato jim je konzul Lucij Anicij Gal podelil neodvisnost in jih oprostil plačevanja davkov. Pirusti so kljub zavezništvu z Rimom povzročali težave z ropanjem, tako da je moral v dogajanja poseči sam Cezar:

Ko je Cezar izvedel za destruktivna dejanja Pirustov v sosednji rimski provinci, se je odpravil v Ilirik. Po prihodu je ukazal plemenom, naj zberejo svoje vojake in jo pripeljejo na dogovorjeno mesto. Ko so Pirusti izvedeli za njegov ukaz, so k njemu poslali odposlance s sporočilom, da se roparska dejanja niso zgodila na ukaz države in da so pripravljeni poravnati nastalo škodo. Cezar je po zaslišanju odposlancev od njih zahteval talce in določil dan za njihovo predajo. Če Pirusti ne bi izpolnili njegovih zahtev, bi to pomenilo vojno. Talci so ob pravem času prišli na določen kraj, Cezar pa je zatem odredil mednarodno arbitražo, ki bi izračunala nastalo škodo in določila način za njeno poravnavo.[6]

V 2. stoletju je cesar Trajan Piruste kot rudarske strokovnjake poslal v Dakijo, da bi skrbeli za tamkajšnje rudnike zlata.[7][8]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. J. J. Wilkes (1969), History of the provinces of the Roman Empire, Tome 2: Dalmatia, str. 155.
  2. Strabon, Geografija, 4.3.
  3. Apian, Illyrica.
  4. A. Evans, Antiquarian researches in Illyricum, III-IV, Westminster, 1883.
  5. Istorijski Leksilon Crne Gore: Č-J, ISBN 86-7706-167-3
  6. Gaj Julij Cezar, De Bello Gallico, V. knjiga.
  7. Alburnus Maior (Roşia Montană) Alba, Romania, The Princeton Encyclopedia of Classical Sites, [1]. Pridobljeno dne 13. marca 2012.
  8. The Cambridge Ancient History, Part 1: The Prehistory of the Balkans, the Middle East and the Aegean World, Tenth to Eighth Centuries BC, 2. izdaja, John Boardman, ISBN 9780521224963, ISBN 0521224969